VesnaG

Sobotno

2011-09-03T09:12:00.003+02:00

VesnaS se je odočila, da bo z nami delila svoje potežkoče (upam, da jih bo čim manj) in veselja ob zidanju hiške.
Zato sem morala po skorajda sto letih znova pokukati v hieroglife mojega bloga in dodati povezavo na novo branje. Verjamem, da boste tudi samo z veseljem pogledali na njene strani.

In ker že pišem bom izkoristila priložnost, da še kaj dodam iz svojega življenja.
V zadnjem letu kar ne pišem redno se mi je zgodilo precej na osebnem področju ma to ni da bi pisali na blog.
Drugače pa nič novega pravzaprav.
Uživam življenje.

In da bo tudi vam danes zaigral nasmešek na licih še en vic, ki to ni:

Moški ujame zlato ribico (ki takointako ni zlata, ker bi jo vsak pameten prodal na Borzi namesto, da jo vedno znova vrača v morje kjer se pojavlja v vicih :)) in ta mu reče (kar takointako že vsak ve ampak je zaradi korektnosti to potrebno napisati)
“Če me izpustiš ti izpolnim eno željo” (vem, ponavadi so tri ma je recesija tudi na tem trgu)
In moški reče: “Naredi most iz Evrope v Ameriko.”
Riba pa: “Ma kaj si zmešan?!? (najbrž je bila primorka) Ma ti sploh ves koliko bi bil ta most dolg?!? To ni mogoče! Zaželi si kaj drugega.”
Moški malo premišljuje in reče: “Razloži mi ženske možgane.”
Riba pa: “Koliko luči naj bo na mostu?”

Moj nečak Maj

2011-08-30T19:37:00.001+02:00

... je danes dobil prvi zob.

Nič takega ne?

Šele v ponedeljek bo star tri mesece.

Toliko o tem :)

Ha, dobra.

2011-06-14T09:36:00.002+02:00

Odlična uprizoritev besedila.
Tako preprosto in tako učinkovito.

Pablo Neruda: POČASI UMIRA

2011-06-09T16:53:00.002+02:00

Počasi umira, kdor postane suženj navad,

ki si vsak dan postavlja iste omejitve,

kdor ne zamenja rutine,

kdor si ne upa zamenjati barv,

kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi

in njihovimi močnimi emocijami,

zaradi katerih se zasvetijo oči

in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,

ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,

kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,

kdor ne sledi svojim sanjam,

kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju

ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,

kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,

kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,

kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo

ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,

kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,

kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!

Tvegaj in uresniči želje še danes!

Živi za danes!

Življenjska kvalifikacija

2011-06-05T17:34:00.003+02:00

TETA SEM!!!!!

In ker se moram sedaj resno posvetit novi življenjski vlogi mi dovolite, da zaključim post in grem razmišljat kako bom fantiča:
- učila lumparije
- se z njim valjala po tleh
- z njim izdelovala čudne reči
- risala traktorje
- se z njim borila z zmaji
- rabutala češnje
...in še mnogo zelo pomembnih in poučnih reči :)

Blog o ...

2011-05-22T20:16:00.004+02:00

Ne vem kakšno tetovažo imaš na nogi. Vem pa, da imaš na desni roki črn palec. Ne vem kakšen avto imaš. Vem pa da si jih z njim veliko zapeljal. Tako in drugače. Mimika in telo izpričujeta nemir. Oči usmerjaš stran, ker lažje nadzoruješ tok pogovora. Ne rabi se delat pametnega. Jaz nimam energije, da bi tekmovala s teboj dragi V. Poleg tega si me »osvojil« že z vprašanjem »Se presedem jaz ali ti?«

Čakajoč v kavarni, tebe neznanca, sem razmišljala zakaj je v trgovini toliko ljudi. Zazvoni telefon. Ti.
Vprašaš kje sem.
»Tukaj« odgovorim: »Sem že na dogovorjeni točki«
Ne vem kako izgledaš, ti pa me poznaš po fotografiji. Koneckoncev ni veliko verjetnosti, da bi me zgrešil :) Verjetno si pogledal po prostoru, me videl in spregovoril v telefon:»Se presedem jaz ali ti?« po petih sekundah tišine.

Mislim si, da kako zavraga naj vem kje sediš, če ne vem kako izgledaš.

Odgovorim: »Odvisno kje si.«

Vstaneš in pomahaš.

Odidem h tvoji mizi.

V pol ure se v mojem imenu odločiš kakšni filmi so mi všeč, koliko sem lačna in da sem neposredna. Čeprav potrjevanje slednjega že meji na cinizem se sama sebi zdim resnično neobremenjena.

Hvala ti, da sem se smela odločiti vsaj za okus sladoleda :)

Gledam skravžljane lase in te pustim, da vodiš igro. Komu mar. Ne bom vlagala moči v delanje vtisa. Vse preveč sem namreč zbombardirana s tem sranjem. Vseeno mi je kaj mi govoriš dokler ne prestopiš meje mojih želja. Nekoliko me vznejevolji dejstvo, da si me opredelil kot nekaj vodljivega. Kakšen se zdiš meni ti? Nemiren in plah hkrati. Se sedaj smejiš? Naučila sem se, da je prvi vtis vse prepogosto ad hoc oznaka, ki ne drži.

Vodljiva sem dokler si to želim jaz.
Plah boš dokler ne preveriš mojega razmišljanja in delovanja na svojih testih. Seveda govorim o skriti plahosti. Nikakor si ne bi drznil zaključiti igre, ki jo imava, in utihniti. Govoriš in govoriš. Jeziš me in hkrati zabavaš.

Naslednji test- kino.

V svojem ženskem življenju sem se naučila, da je to izredno občutljiva tema. Skorajda kot glasba in avti. Še sreča, da sem vsaj v temi filmov bližje moškemu polu. Avti me zanimajo zgolj z uporabnega vidika, pri glasbi pa jih skorajda ni na svetu mlajših od 50 let s katerimi delim enak okus. Zato izberem akcijo z elementi znanstvene fantastike. 100% uspeh. Klišejsko. Uživam.

Nekajkrat prestopim nevidno mejo intimnega pasu, ki definira odnose med ljudmi. Tako, na hitro ti nekaj zašepetam na uho. Da vidim odziv.
Seveda te ne pogledam.
Lahko pa bi stavila, da si se za hipec zmedel...in znova govoriš :)

Odpusti mi literarno svobodo. In ne demantiraj ničesar.
Koneckoncev sva neznanca, ki si delita le "okus bližine", ki sva si ga ustvarila tistega sobotnega popoldneva.

Moja teta G

2011-04-26T09:18:00.003+02:00

... me vsakič, ko pride na obisk, vpraša sledeče: "Ma ti si shujšala ne V?"

Zelo sem zaskrbljena za svojo teto, ker se mi zdi, da ji peša vid.
Predvčerajšnjim je namreč pozabila na to epsko vprašanje.

:)))

Ok, priznam- verjetno bo bolje da malce omejim kruh v prehrani.

Smernice za neodločne

2011-04-13T09:25:00.002+02:00

L'amour, l'amore, love, ljubezen, liebe... ah ta pomlad.
Odločila sem se napisati nekaj smernic za tiste, ki ne vedo če in koliko so zaljubljeni. Zadnje čase se namreč vedno bolj srečujem z ljudmi, ki se zaradi različnih okoliščin ali stanj (leta, bolezen, služba, študij, lenoba, utopičnost ali vdanost) odločajo če in koliko so zaljubljeni na podlagi le-teh. Jaz enostavno verjamem v ljubezen, ki zmore preiti vse predsodke in ki se ne ozira na nič drugega kot na občutek v srcu. Mnogi ne zmorejo tvegati začetka zveze, ker imajo že v mislih njen konec. Če pa že konca ne pa vsaj nadaljevanje. Ampak zveza je vedno odnos dveh in ker smo si različni je nemogoče predvidevati prihodnost.

Skratka... eden mojih ljubših pregovorov pravi tako

VSAKA POT SE ZAČNE S PRVIM KORAKOM

Ali ne bi bilo škoda, da zamudite nove izkušnje samo zato, ker se vam zdi, da že veste kakšna bo?

In če se kdaj sprašujete, če ste zaljubljeni na pravi način (ne trdim, da je to edini) si enostavno izprašajte vest po spodnjih točkah in premislite, če to že počnete ali če bi se lahko v kakšni točki izboljšali.

1. Ne sramuj se osebe, ki si jo izbral- izkazuj ji pozornost ne glede na okoliščine in osebe, ki vaju obkrožajo.

2. Deli tako dobre kot slabe trenutke brez slabe vesti.

3. Četudi nimaš možnosti ali priložnosti, da dejanja izvedeš, jih povej.

4. Imej želje povezane s to osebo in jih z njo deli.

5. Načrtuj svoj čas tako, da boš osebo čim večkrat imel v svojem življenju. To je pomembno v vseh fazah še najbolj pa v začetku.

6. Imeti rad ne pomeni spreminjati se, ampak prilagajati- prilagajaj se v rečeh, ki se obema zdijo pomembne in včasih popusti pri rečeh, ki so zgolj tej osebi pomembne.

7. Nikoli ne obupaj- če si nekaj želiš potem vztrajaj in se bori za to. Če vidiš, da nimaš moči, da bi se boril za to zvezo si to priznaj in pojdi naprej. Pojdi do nove štartne črte kjer ti ne bo škoda časa in vložene energije.

8. Delaj prve korake, presenečaj, ljubi, poslušaj in uresničuj. Ne sprašuj se če je primerno, dovolj dobro ali pravilno... kar delaš s srcem je vedno vse to.

9. Zadovoljuj osebo tudi fizično. Ta vidik, ni najpomembnejši, vendar je eden od nujnih. Če tega ne moreš ali zmoreš premisli zakaj je tako in se ravnaj po točki sedem.

10. Če imaš občutek, da karkoli od tega ne boš nikoli mogel udejaniti si moraš priznati, da ti ta oseba ne pomeni toliko, da bi ji lahko rekel ljubezen.

Niti ne tako zakomplicirano a?

zdej bi mi lih pasalo zadet na lotu

2011-02-22T12:00:00.003+01:00

Intereuropa si zeli horizontalno povezovanje (naslov clanka na 24ur.com).

Eh ja... meni bi tudi prijalo horizontalno povezovanje s kaksnim vodilnim od Intereurope. Ali pa vsaj z njegovo denarnico.:)

Ma vseeno imam dobre novice: spisek mojih stroskov povezanih s stanovanjem se ne veca. Ok, lahko bi se manjsal, ma je ze to dobro, da ga ne zalivam z novimi zeljami in tako stagnira.

In ker svoje pisateljske sposobnosti usmerjam v drugacne medije je blog osiromasen za kakrsenkoli clanek. Tako je to.

2011-01-17T17:13:00.002+01:00

"Človek je nesrečen, ker ne ve, da je srečen. Samo to je." Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Zdela se mi je tako posrečena, da sem jo enostavno morala prilepit na svoj besedilno osiromašen zid. Zahvaljujem se Fjodoru, da je strnil v ta stavek tisto, kar moraliziram drugim a ne znam sama živet.

Še veliko let mi je potrebno bit na svet, da se sploh naučim živet. Tako. Ta je moja.

Novoletna čestitka

2011-01-09T12:49:00.002+01:00

Želim vam, da bi si nikoli ne želeli biti nekdo drug.
Imaš namreč najpomembnejšo vlogo na tem svetu- to da si.

2010-12-29T17:10:00.002+01:00

Pišem nič, ker sem v dobri družbi in mi popolnoma nič ne manjka. Upam pa, da se imaste skrajnistično lepo.

Drobni cukri življenja

2010-12-12T14:00:00.003+01:00

Ne morem mimo tega videa, da ne bi napisala nekaj, kar me vedno znova pritegne...poleg pesmi :)

Nekje na sredini tega nastopa kamera pokaže voditelja, ki očarano, z neskrito prevzetostjo gleda nastopajočo Marizo.
Nimam pojma o čem je oddaja, ne kakšno vlogo in dolžnost ima voditelj v njej, ampak tole tu...uu-huu... če bi me en samcat človek v življenju pogledal takole kot on gleda njo...uu-huu... že zardevam :)

Videti je kot da je tudi snemalec zaznal trenutek, ki najbrž ni standarden, da posname voditelja v neki novi, drugačni drži, saj se v tem snemalnem kotu zadrži nekaj trenutkov več kot bi bilo potrebno za zgolj razbiti sekvenco snemanja pesmi.

Energija, ki jo voditelj nikakor ne more skriti pred kamero, je tako močna, da je snemanje v neki točki popolnoma preusmerjeno nanj in so uporabljene različne perspektive, da jo poudarijo.

Lepa pesem z lepim okvirjem, uživajte :)

Tri novice

2010-11-24T08:49:00.003+01:00

To je bila terapija. Popolnoma brezplačno sem vas ozdravila nestrpnosti.
Vsakič, ko ste namreč kliknili pasico za pogledat moj blog ste nezavedno vztrepetali ob misli, da bo tukaj kaj novega (ok, ok, malce preveč pretenciozno, priznam :). Pa ni bilo. Zato so vaši možgani zadnje čase v milisekundi prepoznali že neštetokrat videno in rekli "Ok, še vedno to." in niste več vztrepetovalno vztrepetavali.

Zato pa imam sedaj za vas tri novice.
Prva je, da sem ta teden na bolniški.
Novica nima nikakršne vsebinske vrednosti kot take, ampak spomnite se da vam, če s takimi novicami niste zadovoljni, čisto komot dam znova ta star post za prebirat še naslednja dva meseca :)))
Druga je, da sem se preselila na svoje. Jeeee.
Do popolne opreme mi manjka še kar nekaj reči, pa kaj ko mi dajo plačo samo 1x na mesec. Čist mim vam pravim! Ljudje, in še najmanj šefi, nimajo nobenega posluha za stisko tistih, ki rabijo še enih npr. 5.000 EUR za opremo stanovanja. No, ma naj jim bo. Bomo pač migrirali od plače do plače :)
Skratka že dva tedna spim (sedaj zaradi bolezni nekoliko manj) v svojem kraljestvu, ki je sestavljeno iz treh prostorov- spalnice, kuhinje z dnevno in kopalnice.
Tako, da lahko sedaj uradno vabim na kavice in čaje. Seveda prej pokličite, da lahko dvojno zaklenem :)))

NajboljPomebnejša in ohinsploh novica pa je sledeča:
TETA BOM!!!
Moj/a nečak/inja je že 7cm velik/a in ima lep nos. Ne vem, če bo mutiral v takega grškega kot ga imava z bratom, ampak za enkrat je še manjši od obraza (tako moj, kot od mojega brata kot tudi od bitjeca na ultrazvočnem posnetku :).
Vse je v redu in maja naslednje leto (zakaj sem to napisala ne vem...takointako je prvi mesec maj, ki je sploh lahko v razdobju devetih nosečniških mesecev v naslednjem letu) bom uradno teta. In varuška.
Snežinka vidiš- to bo premiera, da dobim certifikat in bom lahko varuška pri tebi :)

In veste kaj... v dveh tednih se je že nabralo nekaj reči, ki jih morm pospravit. Zatorej mi oprostite, grem.

2010-10-19T19:00:00.001+02:00

Juhu, tukaj ni vsiljenega bloga!

Služba

2010-09-15T16:24:00.003+02:00

Ko sem v službi prosila za pomoč pri selitvi škatle na nov oddelek (reorganizacija in optimizacija poslovanja pravijo sedaj temu) in obljubila v zameno eno kavico mi je sodelavka odgovorila sledeče:

"Kadar boš hotela... za kavico s tabo vse..... no... veliko....no.... nekaj.... "

Hi hi.

Ti niti ne veš,...

2010-09-13T17:40:00.003+02:00

da boš omenjen v blogu, neznanec z vlaka.

Gledam skozi okno in vesela sem, da živim. Narava, ki brzi mimo oken, mi daje občutek svobode. Ne morem si kaj, da se ne bi nasmihala mislim.
In takrat ga zagledam. Pravzaprav jo zagledam. Njegovo glavo namreč. Moli jo izven sedeža in prizor je podoben nadrealistični sliki gosenice s kvadratnimi členki, ki ima na sredini telesa bradavico. Ta je njegova glava. Čisto nič podobna nečemu tako grdemu kot bi bila bradavica na goseničinem telesu, vseeno pa je izzivalno postavljena v prostor kjer ne bi smela biti. Po vseh pravilih ne.
Morala bi biti v normalni pozi prilepljena na telo, ki potuje v drugi kraj.

Pogledam ga v oči in zadržim pogled več kot bi bilo potrebno. Začuti, da sem ga videla, a ne umakne pogleda. Niti jaz ga ne. Dopustila sva si tri metre izzivanja. Nasmehne se. Vrnem mu nasmeh.

Vožnja je lepa in skoraj nič ni zamude. Všeč mi je da je dan še svetal in lahko gledam svoj zid, kraško planoto in vasice, ki skrivajo osebe na oknih.

Znova se pogledava in tokrat si dovolim več. Obliznem si ustnice in mu pomežiknem. Ker smem. Ker sem si privoščila.
Seveda sprejme igro in pomaha.

Gledava se in ne rečeva nič. Okoli naju najstniki in uslužbenci železnice. Mamice in otroci. Starejša ženska z vrečko od Špara in sprevodnica, ki ima namesto službene obutve na nogah črne balerinke.
In midva. Tujca na vlaku. Že skoraj znanca v mikroprostoru treh metrov.

Vožnja polna te igre se približuje koncu. Vrata se odpro in brez besed, tokrat niti pogleda, greva drug mimo drugega.

Podarila sva si dve uri in pol skrivnostnosti. Domišljijske verjetnosti, da bi se lahko spoznala. Nisva se in nikoli se ne bova.

Hvala za to darilo lepi neznanec. Lepo potuj in ovekoveči me v svoji glavi, ki se ne drži pravil prostora, vsaj še kakšen dan.

Ti si napisan kar tukaj.

Videno po tv, videno čisto zares

2010-09-08T08:09:00.005+02:00

Nekateri imajo Eifflov stolp, drugi Kip svobode, spet tretji imajo Kitajski zid... No, da ne bi naša mala obala preveč zaostajala za temi znamenitostmi se je nek pametnjakovič odločil, da nam bo za nekaj časa posodil svojo lepo belo jahto.

Tako se to vidi od nas :)

In še ena malo bližje

Shake, shake Vesna

2010-08-28T10:45:00.003+02:00

Že dolgo vam nisem ponudila nobene pesmi. Jaz ob tej pospravljam (no ok, bom odkrita, vsaj poskušam to početi :)

Ali res sovražim nakupovanje?

2010-08-19T09:42:00.001+02:00

Roke je stegnil nad glavo in pričel raztegovati in kazati ogrodje kuhinjske nape pritrjene na zid.
Majica mu je zdrsnila navzgor po lepem hrbtu in izpod hlač se je očem razkril rob njegovih spodnjic.
Bordo rdečih.

Grrr...

Kupila sem kuhinjsko napo :)

šestica

2010-08-10T20:06:00.002+02:00

Ma veste kaj... po dveh dneh v službi že pogledujem na koledar kdaj bo še kakšna priložnost za dopust. No, kakorkoli- imeli smo se fajn. Zažurali smo ga, skoraj nas je odplaknilo, zredili smo se, veliko smo peli in se radi imeli.
Po prihodu domov sem še tri dni preživela na Gorenjskem in en dan doma.
Kolja je bil v Sloveniji, jaz pa na Hrvaškem.
Toni je bil v Sloveniji, jaz pa z njim.
Bernarda mi je naredila drugi letnik tiskane verzije mojega bloga in pravi, da ima že skoraj pripravljenega tretjega. Ne vem zakaj si je to izbrala za hobi ampak kdo sem jaz, da bi ji oporekala? (hi hi...pa tako lepi so ti moji blogi, ko jih lahko listaš)
Nikakor se ne spravim, da bi pričela iskati mizarja za kuhinjo.
Veliko se avtomobilam, veliko se prebujam.
Spoznavam nove ljudi in hodim na kavice.
Brskam po medmrežju in iščem barvitost za svoj domek.
Želim si napisati kakšno poezijo, pa ne gre.
In med vsem tem se glodam, ker nič ne blogam.

Vem, da bi lahko bila z dogajanjem bolj gostobesedna, ampak sem v bistvu povedala bistvo :) Kaj je torej bolj bistvenega kot to? Eto, no vidiste!

Soba

2010-07-23T19:41:00.004+02:00

Že cela dva dni čakam, da vam jo pokažem- mojo sobo kakopak :) Evo. To je to. Mislim, da sem se dobro odločila glede barvnih kombinacij in načrta. Izvajalce lahko samo prehvalim saj so popolnoma upoštevali moje želje, razumeli zakaj moram biti tako natančna in izvedba je presegla moja pričakovanja. Poleg tega so vse skupaj ustvarili v enem mesecu (od prvega obiska salona do montaže). Cena je pač višja, kaj hočemo. Važno je, da mi ni žal niti za en cent. Sedaj že iščem kakšno lepo pisano pregrinjalo (hvala VesniS, da mi je pokazala link na katerem se da ugodno kupiti krpanke- patchwork, ki si je tako želim) in s pisanimi dodatki bo sobica dobila osebnejši pečat, ki ga nisem želela vsiliti v prostor z izbiro temnejšega lesa ali modnih barv, ki so sedaj tako moderne.
Prostora je veliko (seveda to pravim sedaj, ko še ni nič preseljenega...ne vprašajte me to čez par let :). V omari bom imela tudi kotiček z računalnikom, pa še prostor za skrivanje ljubimcev se bo našel. Jah, na vse je treba bit pozoren, ko se opremlja (Nives in VesnaS- pozorno berita te vrstice).
Mislim, da bo zadeva res luštna, ko nabavim pregrinjalo in zavesice v podobnih tonih. Trn v peti (ali žebelj v kolesu...such yourself) je še izbira nočnih lučk. Najverjetneje bom izbrala dve univerzalni, ki omogočata branje, in eno za vzdušje.
Skratka- po dopustu gremo pa počasi na kuhinjo.

Aforizem od VesneG

2010-07-23T14:46:00.002+02:00

Kompromis v zakonu =

mož pr eni miz,

žena pa pr drug miz

brrr

2010-07-18T14:38:00.001+02:00

Ne berem vas. Ne pišem si. Prevroče je da bi karkoli ustvarjali.

Voajerji našega časa

2010-07-06T07:37:00.002+02:00

smo.
Pogledujemo proti izložbam s cenenimi življenjskimi artikli.
Kava se ohlaja mi pa mislimo na jutrišnjo. Lovimo smisel po ulicah in prizadejamo krivico nosu, ko si ne želimo, da se spomni vonja po domačem kruhu.
Pišemo teorije. Zdravimo ureznine pridobljene v praksi. Zalepimo obliž in odnehamo.
Misli so polne velikih idej o tem kako naj živi naš sosed. Mi pa sledimo koncentričnemu dogajanju in si pravzaprav ne želimo drugega.
Zakaj bi zajeli zrak za Ljubim te? Raje ga žrtvujemo cigareti. Odrešitev bo bliže.
Razumemo vesolje in nam je v bistvu popolnoma jasno, da nočemo piti mrzle kave.

Vseeno pa že mislimo na jutrišnjo.

Tri minute

2010-06-13T15:52:00.001+02:00

Za mojim hrbtom je kup perila, ki ga moram pospravit ampak prav je in spodobi se, da se vam po dolgem času spet javim. Nekateri veste zakaj je bilo temu tako- moj brat ni več ledih. Oddali smo ga njegovi ženi in zdej smo se ga rešli ;) Neee, malo heca. Res smo ju poročili (slikic še ni, pa bodo) in kot se za poroko s 112. povabljenimi pritiče smo imeli veliko dela. Zato je tako kot pač je. Nobenega novega zapiska.
Sej v bistvu se ni zgodilo nič tako zelo drugačno od normalnega, da bi si zaslužilo objavo. Imeli smo se fajn, nekoliko smo službovali, nekoliko nad-urali, nekoliko naplavali in nasončili.
Sedaj pa je na vrsti nov projekt, ki se mu reče- postelja :) Ja, sej vem. Zdej si vsi misliste, da je to povezano s poležavanjem. Ampak ne. Poležavali bomo potem, ko si jo kupimo. Oziroma, ko mi jo mizarji naredijo. Ker so moje želje glede postelje in njene funkcionalnosti nekoliko izven standardov proizvodnih postelj sem se odločila, da dam rajši nekoliko višjo vsoto denarčka ampak dobim tisto kar potrebujem. Je že tako, da bo moral kavč in kuhinjski pult še počakat, ampak počasi bomo priškrebljali celotno stanovanje. In takrat sledi vselitveni žur kjer bo udeležba deljena glede na lihe-sode številke vaših avtomobilskih tablic (spomnite se jugo bonov za bencin :) ), ker prostor ne omogoča veliko več :)
Kakorkoli- slej ko prej pričakujem, da prideste in pohvaliste. Simple :)

Aja. In seveda- nogomet je. Kdor me pozna ve kaj to pomeni :)

Pesmarica naših pesmi

2010-05-15T11:01:00.003+02:00

Spominjam se, da je bil tisti dan neverjetno topel za pozno jesen. Usedla sem se v kot in strmela v električne tramove.Lahko bi gledala karkoli... a mene so privlačevala abstraktna dogajanja okoli vsakdanjih reči, ki jih nihče ni več opazil. Tako sem razmišljala o ljudeh, ki so bili priče dviganju teh tramov. Le kaj jim je hodilo po glavi? So vedeli kaj je elektrika, so poznali njeno uporabno vrednost, ali so zgolj zamahnili z roko in nostalgiji pustili, da prežene iskrice začudenja? Sedaj so tramovi zijali v zrak kot kazalci, ki žugajo času naj jih milostno pusti. Čas seveda nima nič opraviti s tem. Že davno smo ga podjarmili ljudje, ki z njim upravljamo. Drobimo ga na koščke in mu dajemo ime- čik pavza, en kafe, za poročila bom doma... Zato so se mi žuganja tramov zdela nesmiselna. Bolje bi bilo, ko bi se delali, da jim nič mar. Take reči smo ljudje radi puščali v svoji bližini. Rekli smo si, da naj bodo tu, če jih že nihče noče podreti. Zagospodarili nad njimi in jih ovili v vzpenjavke. Oboji bi bili srečni. Tramovi, da smo jim poklonili leto ali dve, in mi, gospodarji časa in njih, ki bi zrli vanje in se spominjali preteklosti.
Sedela sem tam, ko me je naenkrat nekdo ogovoril.

To je del mojega nikolinebodokončan romana, ki ga pišem :) Zakaj sem se spomnila nanj? Ker sem na Wikipediji zasledila članek o antiutopiji. Delček zgodbe je ravno takšen. Prikazuje razmišljanje o prihodnosti reči, ki so sedaj sedanjost. In ki bodo jutri že preteklost.
In jaz sem popolnoma takšna. Antiutopična.

Še izobraževalni del tega posta:

Antiutopija, distopija ali negativna utopija (grško δυσ: dys - zlo + τόπος: topos - mesto) je naslednica utopije, ki vnese grozo za usodo človeštva, pri tem pa ne nudi nobenega upanja.

Antiuopija ni vezana samo na literarno kvaliteto in žanrsko pripadnost, ampak tudi na širše sociološko, zgodovinsko in duhovno dojemanje, v katerem je nastajala. Razmerje med poudarjeno fikcijo in pravo resničnostjo je v antiutopiji lahko izraženo na dvoumen način: kot metafikcijska igra jezika, ki vpleta bralca v svet, ki se ne bo mogel nikoli uresničiti, ker kaže padec v nič, na drugi strani pa kot svarilo pred prihodnostjo. Slednja trditev se je zelo uveljavila, a ne drži vedno. Antiutopija opisuje družbo v imaginarnem kraju, katere glavna lastnost je povezanost totalitarne politične oblasti s škodljivim tehnološkim razvojem, s katerim bo oblast razvila vse načine represije, ki bodo posameznika spremenili do te mere, da bo le orodje v rokah oblasti. Antiutopije so zasnovane na bliskovitem tehnološkem napredku, ki pa predstavlja predvsem negativne posledice in postopno uničenje posameznika.

Že skoraj tam

2010-05-10T19:46:00.002+02:00

Torej... 23. avgusta ne bo prav nič posebnega draga Snežinka :) No, ok. Tega pač ne morem trdit. Zakaj pa me je datum navdihnil, da sem ga uporabila v prejšnjem postu, pa ne vem. Mogoče sem jasnovidna in se bo zgodilo kaj drugačnega. Presenetljivega. Ne. Najbrž ne. Vseeno pa je, in to moraste priznati, dodatek konkretnega dne v možgane zasejal vprašanje. Učinek zagotovljen :)

Poleg tega, da pogrešamo moje pisanje naj vam povem, da pogrešamo še nekaj. Sonce. Vem, vem...čisti kliše. Ampak ne zdržim več. Potrebujem sonce, da grem ven. Da pozabim na to... uhm... recimo temu nekonvencionalno zimo, ki se mi je zgodila. Prebrala sem, da po dežju posije sonce. Ali celo nekje slišala. Mogoče mi je celo kdo to kdaj zapel. Ne bi vedela. Človek sliši vsemogoče trače :))) No, skratka. Odločila sem se, da je dežja čisto popolnoma dovolj in da bom, če kmalu ne udari skozi oblake, pričela depresirat. Res. Nič ne zmajujte z glavo. Seveda bi bilo lepo, da se mi pridružite. Vseslovenski dan depreseiranja, da pokažemo vremenu, da se z njim ne strinjamo. Pa kaj me brigajo Boinifacij, Servavij in Pankracij...še Zofka naj spakira iz kolendarja! Aaaaa.

Ok, že prav. Sem že dobro. Ne popolnoma, vendar bomo preživeli. Do sedaj smo. V službi delam nadure, da se zaposlim. In da zaslužim. In da delam. Znova aktivno vozim avto. Da telovadim. In da pridem kam. Komaj čakam na poroko brata. Da bo vse v redu. Da bom uživala. Da mine :)

Migracijsko obdobje mineva. Vračam se v ustaljene tire. Do naslednjič. Ko se spet zaljubim v življenje. Ker je. Do takrat pa bom malo mirovala. Ne morem leteti. No, vsaj poskusila še nisem. Bomo videli. Ponoči se skotalim na rob postelje in se zvalim čez. Že res, da bo let kratek. In pristanek boleč. Ampak tako bom vedela, da sem poskusila. Moja energija pač ne sme iti v nič. Če ne bom zletela...bom vsaj priletela. Na tla :)

In ker sem se spomnila pesmi Toneta Pavčka, ki mi je zelo pri srcu (Tone, pesem nekoliko manj :), naj jo delim z vami.
Nekoliko grenka, nekoliko sladka. Vseobsegajoča. Spomni nas, da lahko nekomu podarimo le šepet in nič več. In bo zadostovalo.
Vsak od nas je školjka, ki čaka roke, da jo pobere. Pssst...prisluhni ji.

Školjka si
na belem produ hrepenenja,
drobna školjka si
z neskončnim morjem v sebi.
Školjka,
s peno sle odkrivanja odhajajočih,
z vdanostjo molitve čakajočih,
s kletvijo mornarjev, besnostjo orkana,
z negotovostjo daljin in z zbranostjo pristana.
Školjka si
iz morja z morjem v sebi,
z večnim ritmom plime in oseke,
drobna školjka
s šumno igro širnega življenja.
Naj ne pojdem mimo tebe,
naj te moja roka najde,
biser,
in posluša,
kako v tesen svet vkovana
diha ujeta duša oceana.

In ker ta zadnja kitica združuje grenkobo omejenosti človeškega telesa in slutnjo, da je življenje kljub vsemu lepo, jo, dragi moji, za svoj gušt pač ponovimo.
Naj ne pojdem mimo tebe, naj te moja roka najde,
biser, in posluša,
kako v tesen svet vkovana
diha ujeta duša oceana.

Amen.

nujno dajte v opomnik

2010-04-21T18:08:00.002+02:00

Ze skoraj 10 dni sem pridna. Ma cisto zares. No, razen v pisanju bloga. Ampak to bomo vsi preziveli. Baje (ceprav vem, da vstopate v abstinencno krizo kvalitetnega branja :).

Imejte me radi.

In to je edino obvezno opravilo vse do 23. avgusta 2010.

skovanka

2010-04-14T11:42:00.001+02:00

Danes me je simpatični sodelavec presenetil z izrazom, da je danes "brezlunje". Taku luštno, da pač mora bit objavljeno.
Veselo brezlunje vsem. :)

2010-04-06T19:50:00.002+02:00

Če verjamete ali ne je to že moj peti poskus pisanja. Nikakor ne vem kaj napisat. Že vidim, da se približuje migracijsko obdobje (ime, ki sem mu ga kot lastnica podarila pred mnogimi leti, ko sem uvidela za kaj pravzaprav gre) in nemir že potuhnjeno pluje po žilah. Ko doseže možgane in srce me nikar ne sprašujte kaj mi je. Nič mi ni. Le to mi je, da mi ni všeč. Zgubljam nadzor in postajam ranljiva. Shit! Upam, da čimprej mine, da bom znova realna jaz. Vmes se boste pač zadovoljili s postanimi drobtinicami nikoli začetega pisanja.

Ena vednouporabna filozofska za vas

2010-04-01T11:29:00.003+02:00

Domišljija je prvi piš, ki zaniha gibalo naših želja. (by VesnaG)

Če ne razumete namiga povezanega s torico oziroma naslovom kviza nič ne de. Važno, da ga jaz :)

Kvizne rešitve rešenih kviznih vprašanj kviza

2010-03-30T15:41:00.005+02:00

Med telefonskim pogovorom sem dobila namig, da bi predstavniki moškega spola rajši sodelovali pri kvizu, če bi bila nagrada kot opisana v naslovu. To pač ni bilo zavajanje. Temu se reče svoboda izražanja :) Poleg tega pa mi dokažite, da ne obstaja tortica, ki se imnuje Kiss. Torej nagrada je omenjena tortica (ali variacije) in nič drugega :)))

Pa gremo lepo po vrsti.
Martin je bil prvi in dolgo časa tudi edini. Glede na to, da se ne poznava je uganil prav toliko kot bi uganil nekdo, ki me sploh ne pozna :) Torej- lepo je, da si sodeloval ampak uganil nisi niti en odgovor. Je pa res, da lahko čez dve leti poskusiš ponovno... ti rečem- za tortice se je vedno vredno borit.

E ja... VesnaS je moja sodelavka. In kaj vidim?!? Seveda... pozna me ravno toliko kot jaz poznam delovanje potopne črpalke :) Zelo malo. In to naj bi bilo dve leti posvečeni spoznavanju VesneG?!? Ajajaj VesnaS še bo treba žgancev pojesti (ti dovolim tudi pašto :) )
Mislim, da bi uganila več, če se morda ne bi zmedla pri vprašanju o nakupih. In da ne boš rekla, da ne dobiš prav nič ti podarjam vsaj rimo :)
Reč, ki jo nerada kupujem, rada ogledujem. Ko jo pa vsakih nekaj let potrebujem, takrat obupujem.

Glede na to, da je Bojan računalničar bi rekla, da se ne bo posluževal matematike. Pa se je...ti šment. Če bi bolje računal in zaprl oči in klikal na srečo in bil še zraven zaspan...eee...takrat bi verjetno uganil več kot si :)

No, Snežinka ima prav. Ko smo se tuširale nisem pela. Malo težko je peti, ko se smejiš nekomu, ki ti trdi da imaš šest prstov na nogi (spomni se Livigna :) ). Prav tako je težko peti, ko nekoga prosiš “Pa še tisto polico mi pobriši...mi neseš še koš ven...pa uno še...” Ampak tukaj ni bilo mišljena aktivnost v dvoje :)
Me pa veseli, da si uganila filozofijo. Vsaj nekaj :)

Pri Bernardi mi je zelo všeč zadnji stavek. Pogumno, ni kaj. Ampak napačno. Ni kaj. Sicer je nekoliko bolje kot pri ostalih, vendar je to pokazatelj, da se moramo čimprej kej dobit. Ne moreš mi ti, draga Bernarda, napisat da verjameš suhoparnim izračunom. S tem si me močno prizadela saj ne verjameš, da sem postala strpnejša... :) Ok, ok.... sej imaš prav... strpna sem od vedno (samo poglej kako vdano prenašam težke žure, ki me sploh ne veselijo... hi hi, malo heca), ampak matematika ti ne gre.

Miji bi skoraj dala zmago. Uganila je točno en odgovor, ker pa je napisala, da sem pridobila na strpnosti, bi rada to dokazala in strpno preživela z njo urico ob tortici. Čeprav je grozna. Mija, ne tortica. In je sploh ne prenašam. Mije, ne tortice. In sploh ni prav odgovorila na vprašanja. Mija, ne tortica (verjetno bi bila tortica uspešnejša :) ) Kljub tej moji strpnosti (hi hi) ne morem čez pravila. Mija nič ne bo. Tortici pa sporočam, da se kmalu vidiva, ko ...

...bova družbo delali Bambini. Jap, zmagovalki. Ni odgovorila popolnoma točno vendar so trije odgovori od petih zelo dober rezultat. In to si zasluži prvo mesto.

Sedaj pa še odgovori

1. Kakšno frizuro ima trenutno Vesna:
b) zadaj krajše, spredaj daljše lase... in rdeče kakopak :)

2. Vesna ne mara kupovati:
c) čevljev... recimo, da sem se z zadnjim nakupom odrešila te more za kakšni dve ali tri leta.

3. Med katerim opravilom Vesna poje:
b) pospravljanjem... in zraven uprizori pravi mali mjuzikl.

4. Vesnina cinična življenjska filozifija je:
a) če česa ne veš si to izmisli... zato pa vsi zmotno mislite, da sem pametna :)

5. Zmagal/a bom ker:
a) sem zadnjič popušil/a in sem se od takrat popolnoma posvetila nalogi Vedeti vse o VesniG
Še VesnaG ne ve vse o VesniG, le kako misliš, da bi to uspelo tebi?
b) je v tem času Vesna pridobila nekaj strpnosti in se me bo tokrat čisto zares usmilila
Pa ja de :)
c) sem s pomočjo verjetnostnega računa dobil/a rešitev: zmaga je tvoja
Ponovimo:
Vsota dogodkov A in B se zgodi, če se zgodi vsaj eden od dogodkov A in B, kar pomeni, da se zgodi dogodek A ali dogodek B. Vsoto dveh dogodkov označimo z A + B ali z A U B. Produkt dogodkov A in B se zgodi, če se zgodita dogodka A in B hkrati. Produkt dveh dogodkov označimo z AB ali z A ∩ B. Nasprotni dogodek A se zgodi, če se dogodek A ne zgodi. Dogodek je sestavljen, če ga lahko izrazimo kot vsoto vsaj dveh med seboj nezdružljivih, sicer pa mogočih dogodkov. Dogodek, ki ni sestavljen, se imenuje elementaren dogodek.
Dogodka, ki se lahko zgodita hkrati, imenujemo združljiva dogodka, in dogodka, ki se ne moreta zgoditi hkrati, nezdružljiva dogodka. Produkt dveh nezdružljivih dogodkov je nemogoč dogodek, ker se ne moreta zgoditi hkrati.

Vam kaj pove? Čisto nič? Niti slutnja? Pa vi ste grozni! Za verjetnostni račun rabiš vsaj dva dogodka :) Potemtakem ga lahko uporabite šele pri naslednjem kvizu, ko boste računali ali vam bo morda v tretje uspelo :)
Takole. Upam, da ste vseeno uživali ob prebiranju in reševanju. Hvala za sodelovanje, zmagovalka ve kje me dobi.

Imejte se lepo in pojejte vseeno kakšno tortico.

Kviz za kiss part II.

2010-03-17T18:11:00.003+01:00

Ko me zagrabi nostalgija grem prebirat naključne poste iz preteklosti. In našla sem kviz na katerega ste tako izvirno odgovarjali, da sem si rekla da je prav da ga ponovimo.

Seveda je od takrat preteklo mnogo let... bolj natančno 3 :) To je pravzaprav olajševalna okoliščina, ker me še niste popolnoma pozabili. Kdor me je naj ga bo sram!

Kot se dobro spomnete (ok, ok... no vam bom jaz pač povedala) je bilo vprašanj 5. Zmagovalec je bil Dejan, ki pa tokrat ne bo imel tako lahkega dela. Koneckoncev se bojim, da bi se od tortic zredil, zato vam ponujam triki vprašanja za katera boste mogli uporabit tudi tisti del možgan kjer so si pajki že zgradili domovanja. V bistvu bo kviz tako težek, da bodo možgančji pajki tako presenečeni, da se na njihovem koncu kaj dogaja, da bodo vložili referendum o preseljevanju v vaše druge organe. Zna se zgodit, da vam bo tako odpovedal kak del ledvice, pljuč ali ...fantje...sej veste česa. Ravno zaradi te problematike sem se, po skrbnem tuhtanju in premlevanju, odločila da bodo odgovori, obratnosorazmerno s težavnostjo vprašanj, toliko lažji.

Se vam zdi zgoraj napisano brez smisla?
Uhm...no da... ok, mogoč... jap... če prav pomislim, se bojim, da je pri meni ravno obratno. 80% glave je populirane z najrazličnejšimi žuželkami, preostale 7% pa je v uporabi... preostanek se trenutno ugodno prodaja v žuželjčji nepremičninski agenciji kjer mi je zadnjič muha (sitna kot pregovorno je) dejala, da so cene na nevron sedaj precej padle... ampak sem prepričana, da bom zaradi ekskluzivnosti lokacije iztržila vsaj za nagrado za kviz :)))

Smiselno, nesmiselno, osmišljeno ali nepremišljeno...nema veze. Kviz je tu:

1. Kakšno frizuro ima trenutno Vesna:
a) zadaj daljše, spredaj krajše lase
b) zadaj krajše, spredaj daljše lase
c) čisto, čisto kratke

2. Vesna ne mara kupovati:
a) hrane
b) omar
c) čevljev

3. Med katerim opravilom Vesna poje:
a) tuširanjem
b) pospravljanjem
c) reševanjem sudokujev

4. Vesnina cinična življenjska filozifija je:
a) če česa ne veš si to izmisli
b) nasilje reši vse težave
c) če poskakuješ vsaj veš, da si živ

5. Zmagal/a bom ker:
a) sem zadnjič popušil/a in sem se od takrat popolnoma posvetila nalogi Vedeti vse o VesniG
b) je v tem času Vesna pridobila nekaj strpnosti in se me bo tokrat čisto zares usmilila
c) sem s pomočjo verjetnostnega računa dobil/a rešitev: zmaga je tvoja

Pogoji sodelovanja: Sodelujejo lahko vsi, ki so blog prebrali in imajo od 18 do 40 let, so simpatični, lepega videza, imajo dober avto, vikend v tujini in (optional) tudi jahto. HE HE, NEKATERE REČI SE PAČ NE MOREJO SPREMENIT :)
V nagradni igri ne smejo sodelovati tajkuni (nagrade ne bom nosila v pripore ali zapore), rakuni (weird indeed), tajfuni (popolnoma zadosti je bilo letošnje burje), Romuni (ne zaradi nestrpnosti ampak, ker nisem prepričana, da bi tortica preživela pošiljanje po pošti) in čingumi (kar bo zanje zelo težko saj se radi prilepijo prav na vse). VesnaG si pridržuje pravico do sprememb nagradnih pravil s tem da da prednost morebitnim neznanim lepotcem. KAJ STE PA MISLILI? SAJ SEM VAM REKLA, DA OSTAJAJO NEKATERE REČI NESPREMENJENE.

Odgovore pustite med komentarji.

Nagrada pa je tortica v moji družbi...in morda jo celo plačam ;)

2010-03-13T13:41:00.002+01:00

Aja...in včeraj je bilo Gregorjevo. Se spomnite posta od 18.12.2006? Da ne?!? Pa jooj, kakšni bralci ste to meni?
Samo sporočam, da nič. "Če nč, pa nč.", pravi Janez Presečnikovi Meti.

Lepotni trač in paradoksi tako in drugače

2010-03-13T08:15:00.004+01:00

Ta članek me je spomnil na moje sodelavke. Vse do zadnjega atoma moči usmerjene v to, da so vedno lepe in urejene. S čudovito solarij barvo, nohti za 40EUR/mesec in kremami proti gubam, ki jim pomagajo, da pri 30ih izgledajo 27 :)
Pa ne bi rada sodila (čeprav, ko se spuščam v take poste, to pravzaprav že počnem), ampak samo predstavila paradoks v njihovem življenju.

Seveda niso same. Tu so še
moralistični vegetarijanci, ki obujejo usnjene škornje,
naravovarstveno ozaveščeni ljudje, ki skrbno ločujejo odpadke in brezskrbo pustijo vodo teči medtem, ko si tri minute umivajo zobe,
zagrizeni športniki katerih edina dejavnost je odpiranje ust pri goltanju najrazličnejših dodatkov za povečanje mišične mase,
invalidi, ki trdijo da se jim je*e za svoje stanje in brez razloga padajo v depresije, prekomerno pijejo in grenijo življenje ostalim,
uporabniki naravne kozmetike, ki ne preberejo sestavin,
tekmovalke lepotnih tekmovanj, ki jejo vse, če le-to ne presega 1000 kcal dnevno,
in še mnogi drugi.
Vsak od nas je človek paradoksov, če le dovolj kritično pogleda svoj obstoj. Ampak ok, naj nam bo. Nisem tu, da sodim :)

No, želela sem zgolj povedati to, da ti vsa mogoča čudežna lepotilna sredstava bore malo pomagajo, če si strasten kadilec. Vse spodaj našteto že vsi vemo.
Mogoče pa kdaj zaide na to stran katera punca, ki bo svoj trud v to, da izgleda brezhibna, oplemenitila z odločitvijo, da preneha kaditi. In če gredo splošni nasveti o tej temi velikokrat mimo zavedanja, je vseeno možno da to katero od bralk (ali bralcev) malce predrami.
Držim pesti.

Zatorej- prekopiran članek z naslovom Kako kajenje pogrša (Zurnal24.si)

“Vrečke” pod očmi in podočnjaki.
Kadilci naj bi imeli štirikrat več možnosti za slab spanec, so ugotovili na Univerzi Johns Hopkins v Baltimoru. Kriva naj bi bila morda nočna nikotinska abstinenca.
Rumeni zobje.
Nikotin maže zobno sklenino, zato je pri strastnih kadilcih velika verjetnost, da so se ali pa se bodo poslovili od bleščeče belega nasmeha.
Rumeni prsti.
Nikotin ne obarva le zob, ampak tudi prste in nohte.
Gube in prezgodnje staranje.
Gube na mladi koži nimajo kaj iskati, a kajenje slabi krvni obtok. Kadilci naj bi bili zato v povprečju videti 1,4 leta starejši kot njihovi vrstniki, ki ne kadijo.
Tanjši lasje.
Strupene sestavine cigaretnega dima škodujejo lasnim mešičkom in “proizvajajo” škodljive proste radikale. Kadilci lase izgubljajo pogosteje in osivijo hitreje.
Izgubljanje zob.
Kajenje pomeni nekajkrat večje tveganje za raka ustne votline in bolezni dlesni, katerih posledica je izpadanje zob.
Koža brez sijaja.
Že četrt stoletja v angleščini obstaja izraz “smoker’s face”. Za “kadilčev obraz” je značilna nesijoča, že skoraj turobna in sivkasta koža. Ogljikov monoksid preganja kisik, nikotin slabi krvni obtok …
Slabše celjenje ran.
Več raziskav je opozorilo, da kadilci po določenih operacijah, kot so obrazni lifting in zobne operacije, okrevajo počasneje, saj se jim rane celijo slabše.
Več kožnega raka.
Kajenje je (morda kar najpogostejši) krivec za raka, predvsem raka na pljučih, v grlu in raka ustne votline. Cigarete pa opazno povečujejo tudi možnost za kožnega raka.
Več strij.
Nikotin škodi vezivnemu tkivu, zato koža postane manj elastična. Že manjša sprememba telesne teže v kombinaciji z nikotinom lahko zakrivi strije.
Ohlapen trebušček.
Cigarete sicer pri mnogih kadilcih krotijo apetit, a nizozemska raziskava iz leta 2009 je opozorila, da imajo kadilci kljub temu običajno večje zaloge potencialno nevarne trebušne maščobe.

morjee prihajam

2010-03-09T08:13:00.002+01:00

Rubrika Letošnja beri bera je končno posodobljena. Lani sem bila malce bolj lena pri prebiranju knjig kot leto poprej. Sem pa zato letos začela večerne seanse s knjigo polno humorja. Priporočam jo vsem (med bralci bloga pa bi jo posebej priporočala Mayhemu... mislim, da bi ti bila lahko všeč) tistim, ki si želijo iskrivega, včasih bolj, drugič manj sofisticiranega humorja.

Avtor je hrvaški pisatelj Goran Tribuson naslov pa Klub oboževalcev/Periferijski kvartet.

Sem vam želela prepisat par stavkov, ki so mi ob prebiranju preblisnili del možgan zadolžen za prebujanje zgolj ob res nekonvencionalnih sestavkih besed in filozofije...pa se nisem mogla odločit :)
Skratka- obvezno čtivo za poletne dni.
In baje, da bomo letos pili Ožujsko :)))

Novi bralci berejo novice o bralcih

2010-03-03T13:36:00.003+01:00

Ne govori s tujci... razen takrat, ko komentirajo tvoj blog :)

Pojavlja se Martin. Dobrodošel na mojih straneh. Ne vem kje si me izbrskal in zakaj se vračaš, vsekakor pa je osvežujoče imeti padalca med komentatorji.

In to bo za sedaj to.
V teh dneh grem pogledovati za kavč (ki je v moji glavi že izbran po načelu ljubezen na prvi pogled...pa vendar je prav, da še malo poflirtam z drugimi:) in posteljo. Slednja mi povzroča več skrbi kot bi bilo od nje kulturno in moralno sprejemljivo.
Denarja kakopak ni, vendar si s pohajanjem ustvarjam sliko želja/potreb/možnosti.
Parket je pa že končan :)))

Biti zgolj to

2010-03-01T17:29:00.002+01:00

Včerajšne potovanje z vlakom med relacijo Ljubljana-Koper.

Gospa, čigar glas je napolnjeval cel vlak, je v eni uri ugotovila, da sta s sogovornico iz iste ulice, in da se ne poznata, povedala ji je kdo ji popravlja zobe in kako ji je z luskami pobelil nasmeh, katere plombe ji je dal in da je zobozdravnik pravzaprav drag.
Ampak tako fajn veste.
Komentirala je šopek, ki ga je njena naključna in sprva nič hudega sluteča sogovornica dobila od svojega vdovca s katerim prijateljuje. Stavek je bil v smislu" Ali je tudi on starejši?". Ko ji je gospa vljudno povedala, da je pač v pokoju in da pomaga svoji mami, je naša gospa PovemTiSvojeŽivljenjeVEnemDihu (zaradi praktičnosti bomo skrajšali na gospo A) dodala "Ali je tudi ona starejša?" (uhm...ne... sin ima okoli 65 let njegova mama pa je nekaj let mlajša od njega?!?).
Na pritrdilni odgovor je rekla- Joj kako fajn.
Povedala je, da se vsak teden seli med tremi državami, da je nepraktično imeti različne kovčke in kje parkira avto.
Ampak je tako fajn, da mi ga tam še niso razbili.
Povedala nam je o svoji prometni nesreči in o alternativni medicini, ki ji sprošča mišice. O tem kje stanuje njena mama, od kje je njen oče in kje in kaj študira hči. Razvnela se je ob dvakratni ponovitvi zgodbe o tem kako jo je obiskal novinar (v druge je uporabila besedo žurnalist...najvrž zato, da ne bi vedeli, da govori že drugič isto), ki je bil presrečen nad tem, da zna naša sogovornica nemško.
Počutil se je tako zelo fajn.
Ker je naša gospa A zelo prijazna ženska je ponudila prevoz tudi sogovornici. In zaradi te ponudbe je le-ta pokasirala še celo zgodbo o luksuzni hiši, ki jo gospa A gradi, o stroških in obrtnikih. O nogavicah in o policiji. O hrani in o soncu.
Fajn.
V tem trenutku sem si v ušesa vtaknila slušalke in še uro in pol poslušala glasbo. Ko sem jih par sto metrov pred postajo spravila sem ujela še del pogovora o uspešni karieri.
Fajn karieri pevke.

In v tistem trenutku se mi je gospa A zasmilila.
Pravzaprav ne vem kdo se mi je zasmilil bolj- gospa A, ki potuje z vlakom in je tako zelo osamljena, da išče žrtve med potniki, da se lahko vsaj s kom pogovori, ali njena sogovornica, ki je bila obsojena na še 20 minutno vožnjo z avtom z njo ob sebi.

In zaradi tega občutka, da bom nekoč tudi sama iskala naključne sogovornike, da jim bom delila svoje skrbi, sem končala svojo zgodbo s človekom, ki me resnično ljubi, ki pa ne zmore deliti svojih skrbi z menoj, niti se v polnosti zavedati mojih. Moj G ni več moj G. Upam, da bo našel žensko, ki bo od njega zahtevala zgolj to, da živi za sedanjost, in je preteklost in prihodnost ne zanimata toliko.
Jaz sem preveč čustvena, da bi zmogla medosebno brezbrižnost in to, da nisem pogrešana na takšen način kot sem si želela biti.

Osvojena snov?
Ugotovila sem, da sem navsezadnje velik romantik. Da se ne morem prodat pod ceno in da sem rajši samska kot v zvezi kjer bi se za dobrobit vseh okoli mene (njega, svojih in njegovih staršev, morebitnih otrok) žrtvovala zgolj jaz. Še bolj trdno sem prepričana, da bi bila v razmerju, kjer bi mi odzvanjalo v glavi "vsaj sama nisi", bila še bolj osamljena kot sem sedaj.

Če pa kdaj odraste in uvidi, da je zveza nekaj kar temelji na popolnem zaupanju in deljenju ne zgolj lepih reči (zanimivo je to, da ima s tem velike težave on, in ne jaz. No ja...najbrž zato, ker jaz svoje ranljivosti ne morem skriti za neko frajersko podobo...) potem pa lahko znova postaneva prijatelja. Žal nimam moči, niti želje, da bi bila njegova mama, partnerka, vest, ljubimka. Vsaj ne na tak način kot ga potrebuje on. Jaz potrebujem moškega, ki je že izoblikovan.

Nekoliko bolj sama, nekoliko bolj razočarana, nekoliko bolj obogatena.
Fajn.

Še malo pa bom pokazala kopalnico

2010-02-18T17:15:00.003+01:00

Si morate mislit, da gumb, ki služi splakovanju wc školjke, stane čez 40 EUR?!? Grozovito!
V luči tega podatka vam sporočam, da bom na poličko kopalnice namestila košarico za denarne prispevke. Saj veste...kot kadar greste na javni (največkrat v tujini) wc in plačate amortizacijo... že pač česa :)

Torej moj cenik:
umivanje rok 50 centov
lulanje 1 EUR
tistotadrugo :) 1.5 EUR
tuširanje 8 EUR (časovna omejitev 5 minut, voda 20 stopinj celzija)

No, pa dobrodošli :)))

In če vas je zdej prešinila misel v stilu "Sej ne bo vedela kaj počnem.", vam sporočam, da imam v kopalnici nameščene kamere, mikrofone, in da je ogledalo v bistvu šipa, po prostoru pa so nameščeni senzorji gibanja. (vse skupaj pa definitivno ni bilo tako drago kot ta GROZOVITO DRAG SPLAKOVALNI GUMB)

2010-02-12T21:35:00.002+01:00

G vas prav lepo pozdravlja. Sedi zraven mene in pravi "teb pa to gre". Najbrž misli enoprsto tipkanje :) No da. Gre, gre. In prilimam mu enega cmoka na ličko :)))

Moja odrasla mami

2010-02-10T19:14:00.002+01:00

Anekdota za snežene dni:
Zadnjič smo imeli na delovnem obisku dimnikarja. Ker se, ko tega možaka zagledaš, bohnedaj nikakor ne smeš pozabiti primiti za prišit gumb, sem si jakopremeteno oblekla jopico. Moja mama je na to nekoliko pozabila in si je, ko je zagledala avto... tu je trenutek, ko moram poudariti, da se mi je dosedaj zdelo, da živim v uravnovešeni družini..., hitro prišila gumb na rob trenerke. Jap. Takle imamo pri nas. In zdej naj še kdo reče, da nisem dobro zrasla :)

2010-01-26T09:20:00.001+01:00

Vsemu se lahko uprem...razen skušnjavam (O.Wilde)

A bi?

2010-01-22T19:18:00.002+01:00

Kaj počnem?
Ma vsega po malem. Stanovanje napreduje zelo počasi. To mi ni prevč všeč ampak smo leto začeli nekam čudno. Vsi smo že bili bolni, moj oče se je neki porezal, moj brat okrušil zob, jaz sem spet imela težave z mehurjem, moja mama pa prav tako.

Še dobro, da nam v torek pride dimnikar in sva se z mamo zmenili, da oblečeva najbolj pogumbane reči, ki jih premoremo, da se ziher spomnimo prijeti se za katerega :)

Vidim, da tudi sami ne blogate prav veliko. Vera mi je zadnjič omenila, da bi morda znova imeli kak SBBVG, ampak moram malo splanirat reči. Težava je namreč v tem, da se ga vsi napijeste, pol mi vse razmečete in vsi ste zelo glasni in pride policija in vas pol strpa v zapor. In kdo plačuje kavcije? Jaz seveda.

Uhm...no in vse to ni ravno dobro glede na to, da nimam več svoje opreme v stanovanju v Ljubljani. Potem se najde še kdo, ki se hoče tepst, pa spet tisti, ki radi rezljate z noži po omarah, spet drugi pobruha pol kopalnice in se vesi po zavesah. Seveda ne morete brez tega, da bi kadili travo in to tako, da požgete pol kuhinje in jogi.

Skratka...bo treba premislit, ku s takimi huligani je bolj težko kej pametnega ustvarit.

:)

Če pa rečete, da se boste poboljšali...eee pol pa mogočemogoče... :)

Trač

2010-01-14T10:44:00.002+01:00

Ja, sem na bolniški in ne najdem minute časa, da bi pisala blog. Lahko bi rekla, da se mi ne dogaja čisto nič. Pa ni ravno tako. Je pa res, da so to bolj osebne reči in če bi jih obelodanila bi priznala poraz. Poraz pred svojo trdno voljo da "s tem tipom nočem imeti nič". Ampak imam. Avanturo pač. Kdo mi kej more? Nihče.

Živim dvojno življenje kar mi trenutno zelo ustreza. Kot bi tista energija, ki jo dajem ven ob žurih (veste o čem govorim :) ) čakala skrita, da se znova sprosti. In tale moj je dober ventil za tole. Napol Balkanec, čeprav čisti Slovenec, napol huligan, čeprav ustreže v vsem, napol nepismen, čeprav dober učenec, napol lenuh, čeprav deloven...kontroverzno do obisti. In to me jezi. Besna sem, ker ga ne morem popredalčkat. Ker me vedno preseneti. Pozitivno ali negativno. Je že res- tale zgodba služi zgolj temu, da se kaj novega naučimo drug od drugega. Če nič ne poskusiš ne moreš delati napak iz katerih se lahko veliko naučiš. Zato sedaj delam napake. In to velikanske. I like it! :)

Težava je v tem, da so moja moralna načela tako globoko usidrana v meni, da si ne želim lagati. Zato dobro vem, da to ni to. In to povem. Ampak on je zatrapan in tega ne razume tako linearno. Sranje ne? Malo mi ga je žal, ker tako trpi. Ker si zasluži nekoga bolj podobnega njemu.

No ja. Ker se mi ne da bit analitična bom zgolj uživala. Ne morem se ubadat z neumnostjo drugih, če še sama ne premorem kanček zdrave pameti :)

Pač. Moja divja plat je sedaj spuščena z vajeti. Ko bo postalo vse skupaj prenaporno za telo in duha pa se vrnemo na stara zapečkarska pota. Do takrat pa upam, da še kej napišem.

Barvito, veselo in za vas

2010-01-02T08:57:00.002+01:00

Kaj vam želim?
Naj vam v tem letu kar se da veliko ljudi reče ali pokaže, da ste jim pomembni. Meni ste.

G

2009-12-23T17:33:00.003+01:00

"Dečko izkoristila te bom...ne zaljubljaj se vame."
To so bile moje besede, ko sem zagledala oči polne hrepenenja in neprikritega zanimanja. Z dvodnevno brado je sedel poleg mene in iz njegovih por je vel vonj odločnosti.
"Jaz dobim vedno tisto kar si zaželim"
"Tako torej?" sem se nasmehnila.
Kar boš dobil bo večje kot si predstavljaš, sem se poigrala z mislijo.
Priznam. Avanture mi nikoli niso šle. In če pomislim mi je sedaj malce žal. Šele ko poskusiš lahko delaš napake.
V prvem trenutku sem vedela, da sva kot olje in voda. Nikoli popolnoma združljiva. On navidez tako frajerski, jaz njegovo nasprotje. On nevaren, jaz človekoljub. Najbrž naju je ta različnost tako pritegnila. Oba pa močni osebnosti. Ker pa sem jaz vedela kam vodi vse to, je iz te zgodbe on potegnil kratko.
Na koncu sem ga vprašala
"Bi bilo bolje, da se ta dva tedna ne bi niti zgodila?"
Odgovoril je z ne.
Nisem mu lagala, njegove oči pa so vsak dan bolj odražale njegove besede. Ubožček. Popustil je in se zaljubil.
Zato ti zapuščam samo spomine teh 14ih dni in ta zapis. Slednjega zato, ker sem ti obljubila, da te večno ovekovečim. Moj lepotec.
Bil si popoln džentelmen. Iz oči si bral moje želje in jih izpolnjeval. Cepec! Ljubi! Pa kaj zavraga je bilo treba, da se zaljubiš prav vame?!? Pred šankom kjer delaš se jih vsak večer sprehodi vsaj dvajset. Dvajset takih, ki bi bile rade princeske v tvojem objemu. Jaz pa sem si želela le jutranjega poslušanja tvojega srca in božanja tvojega obraza. Ukradenih objemov in izvijanja od vsiljivih poljubov, ki sem jim vedno popustila.
Poslušam pesem in se nasmiham ob misli, ko si mi jo šepetal v postelji. Ja, ti si glavna vloga v tej pesmi. Mačo, sonček, baraba in sanjač.
"Ne, ne bom ti obljubljala, da se vidiva... čez čas boš spoznal, da to delam zate. Nekoč boš razumel."sem mu rekla na koncu. V tistem trenutku sem slišala njegovo srce kako se je zlomilo na polovico.
Če bi me lahko sovražil bi ti bilo bolje. Pa me ne moreš. Najbrž tudi zato, ker veš, da sem ti od vsega začetka polagala čiste karte na mizo. Ti pa si se zaljubil. Smiliš se mi vendar vem, da sem storila prav.
S težavo ne dvigujem telefona.
Za oba bi bilo veliko huje, če bi vztrajala v zvezi. Jaz, ko bi si očitala, da sem s teboj samo zato, ker nočem biti osamljena. Ti bi pa spoznal, da se zame ne moreš spremeniti. In tega bi tudi ne želela.
Zato naj te spremlja sreča.
V mojih spominih pa boš živel večno. Z besedami, pesmimi in vzdihi. Z dvodnevno brado in "Ljubim te Vesna" medtem, ko si že tonil v sen.
Hvala ti, da si prišel v moje življenje. In hvala, da si odšel.

S N E E E E G !!!!

2009-12-19T09:04:00.002+01:00

Ja, ne vidiš prav vsako leto, da bi bile soline pobeljene od snega. Letos pa... SNEEEG!!!

Novicke

2009-12-17T17:16:00.003+01:00

Pozdravljeni vsi bralci tega obubozanega bloga. Kot vidite ni nic novega... v bistvu je veliko novega...ampak ce povzamemo- se nic za pisat na blog.

Danes se nam delovni cas prav vlece, ker so crknili sistemi. Krepnjot. Kaput. Nic sploh. In potem smo tukaj in zdimo vsak za svojim racunalnikom. Edina dobra stvar je ta, da sem se spomnila, da lahko kej napisem sem.

No, ker smo nekaj ze zaceli okoli mojega "stanovanja to be" naj povem, da smo naredili plosco. Estrihe...ali kako se ze temu rece. Sedaj bo moj brat vse skupaj prebelil, nato pa ploscice. Ob naslednji placi pa se vrzemo na parket. Pocasi, pocasi bo.

Zadnjic sem znova dobila navdih za kaksno poezijo, ampak mi dela tezave zadnja kitica. Ko bo dovolj dobra za objavo jo boste nasli tukaj gor. Kot vedno. Malo sem se zamislila nad tem, da objavljam poezijo na blogu. Koneckoncev je vse kar napisem javno uporabno in ne zelim, da bi moje stvaritve kdorkoli kopiral. Ker, ce smo cisto odkriti, tukaj govorimo o vrhunski umetnosti :))))
Sem pa zasledila na nekaterih blogih, da imajo specifizirane nekaksne pogoje za uporabo objavljenih besedil, kar pa dvomim da je...kako bi temu rekli... pravno obvezujoce.
Mah...no, ce kdo zasledi kej o tem naj mi sporoci. Hvala.

Med tem casom odkar me niste brali pa so novicne drobtine sledece:
- Klemen je imel rojstni dan. Zazurali smo ga nepozabno. Vsaj zame ;)
- Bernarda je drugic teta. Novemu cloveku je ime Žak.
- imam novega sodelavca
- po dooolgih letih uporabe vedno istega profuma sem zadnjic pri Miji zavohala nekaj, kar mi je bilo izjemno vsec. Ne bodi lena- gremo v drogerijo. In ker sem jaz "špeta un poko", bi rekel moj oce, kar pomeni "pocakaj malo", ki bi pravzaprav pomenilo (uhm...sej se niste se zgubili ne? :) ), da se mi ideje in priloznosti pokazejo z veliko casovno zamudo, so mi rekli, da tega profuma nimajo in da je sel iz podaje. Jah, seveda. Vesna pac. Ampak sem imela sreco in ga nasla na spletni strani . Na moje veliko zacudenje celo precej ceneje. Drugace mi je nakupovanje profumov drugo najmanj zazeljeno zabijanje casa v trgovinah. Prvo je nakupovanje obutve. Tako imam sedaj dva nova profuma (seveda se nisem mogla odreci mojemu D&G Feminine) in sem prav vesela.
- jutri dobimo placo in tudi bozicnico. Hura!
- zgodil se je tudi novoletni zur podjetja.

Toliko. Se pospravim in oddrvim domov na vecerjo. Vi se pa lepo imejte in pod odejo se grejte.

Teorija in praksa

2009-12-08T11:17:00.003+01:00

"Če ne moreš pomagati, nagajaj. Važno je, da si zraven."

Ta stavek ima TinaC v svojem gmail okenčku. Ampak meni je tako dober...in tako resničen... da sem si ga enostavno morala kopirat v blog.

In ker trenutno ne morem kuhat kosila, grem nagajat. Nekako dvomim, da se bo moja mama strinjala z zgornjo trditvijo, ampak brez strokovne raziskave se teorij ne more pisat. Zatorej združimo se za dobrobit družbe ...

NAGAJAJMO!
:))))

ku simpaticno

2009-12-07T14:06:00.002+01:00

Danes je moje razburljivo delo nasmejala sodelavka SB, ki je izjavila sledece:
"Che cosa faressimo senza di te."

Kar bi prevedli:
Kaj bi bili narediti brez tebe.
Oziroma smo se pri iskanju prevoda zavedli, da se kaj takega sploh ne da prevesti :)))

Ja, danes je lep dan

pa to ne more biti res?!? zadnjič sem bila na blogu en mesec nazaj

2009-11-30T22:01:00.003+01:00

A a a... vsi pišete...Ja torej. Sploh ne zato, ker bi vsi to počeli. Absolutno ne. In niti ne zato, ker že dolgo nisem. Not indeed. Samo...pisati...evo...potrebuješ temo. In jaz jo imam. Temo pred očmi. Potrebuješ čas. Lahko bi si ga vzela. Ampak si ga ne. Zato naj samo napišem par reči, ki se dogajajo:
- v četrtek pride eletričista dat letriko not (električar)
- v petek se dela plošča (estrihi)
In potem se počaka, da se dobi nova plača :)

Po mojem laičnem občutku ob gradnji, je to še zadnji tak večji strošek. Potem se gre na tiste manjše, a gostejše. Bo, počasi bo.

Drugače pa nič novega. V službi je vse po starem. Katastrofično potemtakem :) Ena sodelavka je že dala odpoved. Bomo videli kaj bo. Delam samo zaradi plače,...še dobro da jo tako krvavo potrebujem :)

Uhm... nekako se mi zdi, da sem zlezla iz načrta tega življenja. Spolzela sem dol in zdej se kr ne morem prilepit. Včasih sem se v takih trenutkih ostrigla ali pobarvala...ampak zdej ... skinhead stil mi verjetno ne bi pasal a? :) Moja moralizirajoča stran bi rekla "Če iščeš rešitev zunaj sebe je ne boš našla. Rešitev je v tebi...in ko jo iščeš, uvidiš da sploh ni bilo težave" :)))

Skratka...grem spat. Mogoče doživim razsvetljenje.

EVO! Eureka! DOŽIVELA RAZSVETLJENJE- depresirajoče vreme na obali je prevzelo tudi mene. Ampak...ampak tole...tole je ozdravljivo! Čisto komot mine. Ne rabi se limat kamorkoli. Jeee! Mi je že lažje.
In sploh ni bilo treba čakat do jutra.

mumbrg munbumgrh grughm

2009-11-05T19:22:00.005+01:00

Uhm...cela reč. Moj blog je bil napaden od nekih neželjenih komentarjev. Sedaj imam tisto smotano reč, ku moraš pred komentiranjem vnašat besedo. Pa še z biškoti (cookies) je blo nekaj narobe. Skratka... raje jejmo tortice :)
Trenutno sem podobna Mummblyju... čemerno strmim v ekran in godrnjam...

Tale me vedno nasmeji

2009-11-03T17:32:00.004+01:00

Tole spodaj sem želela dati na blog že leto osorej (uuu kaku lepu). Vendar sem mobitelno nefotografirajoča in tako sem letos zatežila sodelavki Manon, da ga slika. V mailu je napisala "kot obljubljeno z 1597. dnevi zamude".
No, važno je da je z nami.

Možiček je slikan pred podjetjem kjer delam.

Vprašanje za nagrado.
Ali je to:
a) simbol za enosmerno ležanje na desnem boku
b) simbol za cono, ki označuje lovišče divjadi na dveh nogah
c) simbol človečka ujetega v oklepaju pojasnitve (filozofska pač ne sme manjkat :) )
č) neposrečeni simbol, ki označuje parkirno mesto za invalide

Odgovore pričakujem preko komentarjev.
Nagrada pa je ... in tukaj si predstavljajte kako zadonijo fanfare ... možnost pometanja mojega stanovanja, ko bo dokončano :)

Nagrada je komot prenosljiva. Lahko se deli, še bolje množi. Čisto komot se tudi sešteva (+ pomivanje oken, npr.). V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, tudi zaposleni pri tem podjetju. Še bolje je, če sodeluje tudi konkurenca. Mogoče bo, da zadostim vsem apetitom po tej mikavni nagradi, le ta dodeljena več osebam.

hi hi

Statistika in njene variacije

2009-10-30T08:21:00.001+01:00

Tukaj

2009-10-27T18:11:00.007+01:00

Tukaj boste vstopili

Tukaj bomo sedeli in kramljali

Tukaj vam bom skuhala kavo (in še kaj drugega mogoče:) )

Sem boste se šli odtežkat

Če se bomo kdaj zaklepetali v noč boste tukaj prespali

In zjutraj pogledali tukaj skozi okno

In zdej naj še kdo reče, da si ne želi priti na obisk :)))

Osvojili smo Cankarjev dom

2009-10-24T17:39:00.004+02:00

Ok, veliko novega. Vmes se je zgodil nastop v Cankarjevem domu. Uspešno. Zelo uspešno. Celo "čist taprav kritik" je napisal tako zakomplicirano oceno, da je mnde in najbržže pozitivna :)

Aida me je s telefonom slikala z velikim plakatom, ki nam je delal reklamo po Ljubljani. Bil je res velik. Plakat, ne telefon :). Na sliki sem skoraj v naravni velikosti in če ne bi posumila, da je to plakat, bi takoj šla do te lepotice in ji zbila nos. Kdo pa si misli, da je, da me oponaša?!? :)

Limam

Drugače pa nič novega. Razen da v stanovanju delo poteka naprej. Kaj in kako vam povem malo bolj v tja naprej (bohsigavedi kaj sem s tem želela povedati...), za danes je potemtakem to popolnoma dovolj.

Da se mi ne razvadiste :)

uhm... mi smo malo boljši... :)))

2009-10-13T18:55:00.000+02:00

Nazdravimo 500. objavi

2009-10-06T07:59:00.004+02:00

To je moj petstoti post in rada bi ga posvetila mojemu bratu in njegovi izvoljenki. Odločila sta se, da se naslednje leto, maja če bo vse po sreči, poročita. Jeeee!!! Vsi smo navdušeno navdušeni, in vsak ima en kup informacij, ki bi jih želel deliti z njima, da bi vse potekalo tako kot mora. Osebno se mi zdi, da je najpomembnejše to, da se zaveš, da je to samo tvoj dan in da ni nujno, da je čaroben zaradi stvari, ki jih tisti dan pripraviš, ampak je čarobnost že v ljubezni, ki jo mladoporočenca izkazujeta s tem dejanjem.
Skratka...spet se bom jokala od sreče :)

Op.a. dodana 22/10/2009: Točen datum poroke je 5. junij 2010

Čisto na kratko

2009-10-04T19:08:00.003+02:00

No, da povem najnovejše.

Včeraj sem spraznila stanovanje v Ljubljani. Nič skrbet- še imam azil gor saj ga je naselila znanka s katero imava popolnoma enak dogovor kot s tisto prej, tako da vam kafetki in skupna potepanja po mestu ne zbežijo :)
Ob tem bi se rada zahvalila Bernardi in Klemnu, ki sta zrihtala nosače in vozače mojih omar in bele tehnike.

In to bi bilo v glavnem kar vse :)

Lep začetek tedna

Jumbo post

2009-10-01T18:53:00.004+02:00

Vabilo ste že dobili na mail naslove... ampak spodobi se, da to objavim tudi na blogu. Mogoče pa vidi kak "padalec" in zasede prav tisto prazno mesto v dvorani, ki bi drugače zmotilo vesoljno ravnovesje :)

Skratka- vabljeni vsi, ki to berete.

Kamelon

2009-09-26T11:52:00.004+02:00

Uganite- spet sem rdečelaska!

Nisem zdržala... v bistvu je Snežinka kriva. Jap, ona je. Mislim, da bi bilo najbolj fer, da ji kar pošljem račun za frizerja. Res. Če mi ne bi poslala spodnjih slik bi danes samo spremljala mamo h frizerju. Tako pa sem se tudi sama odločila za barvanje. Skratka... spet sem rdeča.

Ma ja dej... sej dobro vem, da se mi ne bo dalo barvat...in dobro vem, da je vsa ta kemija na glavi škodljiva...in dobro vem... uhm... kaj že? Da mi rdeča paše? Definitivno. Da se dobro počutim v njej? Absolutno. Da sem še premlada, da bi si rekla "Pa kaj...sej je vseeno... nisem lih luštna, ampak koga briga..."? Res. Mora me brigat.

Zato- vive le rouge!

Slike z lanskoletne premiere

2009-09-25T08:52:00.003+02:00

Kaj vse se ne najde, ko se pospravlja podstrešje. In kaj vse se ne najde, ko se pregleda spominske kartice fotografskega aparata :) No, Snežinka je izbrskala tole. Sicer je to že staro, ampak kmalu...zelo kmalu... boste znova dobili vabilo na predstavo. Že vadimo ...tako kmalu torej :)

Dva lepotca... ni kej :)

Če se prav spomnim je bila ta slika namenjena Bernardu :)

Joj kako rada sem bila rdečelaska... še malo jih bom gledala in se bom znova pobarvala... joj joj...

Najtežje se je spomnit naslov

2009-09-23T08:34:00.004+02:00

Ok, najprej hvala vsem za lepe želje in čestitke. Spet smo leto starejši in leto pametnejši...ehm...uhm... no, tudi prav.. samo prvo :)

V telefonskih pogovorih smo izvedeli en kup novih reči. V večini same lepe. Torej je bil to uspešen dan.

Dobila sem darila. Eno od teh je tudi Štef. Štef je kaktus, ki sem ga dobila od sodelavcev.
Ker sem s teženjem, kaj želim za rojstni dan, začela že nekoliko prezgodaj (to niso moje besede...meni se zdi, da je mesec dni pred rojstnim dnem ravno pravšnji čas, da človek začne z razpravo o darilih... če ni že skoraj prepozno) so mi sodelavci podarili željeno. Seveda ne v takšni obliki kot bi se spodobilo. Najprej so mi z vsem pompom, ki sodi zraven, podarili to prežvečeno stvarco. V bistvu cenim trud... tako ubogega kaktuska ni bilo lahko najti :)))

No, čez čas pa so mi dali res lep aranžma s kar tremi kaktusi in školjkicami in vsem kar sodi zraven.

Skratka...malo so me pohecali :)

Toliko za sedaj. Kmalu pa novi posti s slikicami, ki mi jih je poslala Snežinka. Juhu.

Uhm?

2009-09-21T08:38:00.002+02:00

Na spletni strani podarimo.si se včasih najdejo zanimive reči. Najbolj pa je zanimivo kako jih nekateri predstavljajo . Ne vem, če je ta oglas pristen ali se je kdo želel le ponorčevati. Vzemimo ga kot gvišnga in si oglejmo primer "skoraj brezplačnega" podarjanja konja, ki je ciganska last.

"zal ciganov konja, skoraj brezplačno

so zelo srčkan in zdravo. čebel so cepljeni in imajo vse svoje zdravje in zdravstvene zahteve.

oni so dobro usposobljeni in imajo odličen temperament. jih lahko uporablja kot športni konji, za prireditve in za užitek osvobodi. so zelo odlične jope in hitro plezalcev. so sposobni animacija množice in so zelo dobri za konvoj. ne izgubi to priložnost, ker bo morda tvoja zadnja možnost, ki jih na zelo nizki stopnji."

In jaz sem zaskrbljena, ker mi delajo težave vejice... :)

Danes, pojutrišnjem in še malo čez

2009-09-20T19:55:00.004+02:00

Danes ima moj oče rojstni dan. To ni presenetljivo. Ima ga vsako leto :) Bolj je zanimivo to, da lahko današnji datum napišemo tudi kot

20.09.2009

Na to bi Kitajci že veselo vzklikali in računali numerološko napoved :)

Na ta dan se je v Sloveniji rodilo 63 oseb.
Še dobro, da je ena od teh srečala eno od tistih, ki so se rodile na datum, ko se jih je rodilo zgolj 27, in da sta ustvarila tudi nekoga, ki bo imel čez dva dni rojstni dan. Na dan tega rojstnega dne pa se je v Sloveniji rodilo natanko 100 oseb.

In zdaj si zamislite še to srečo, ki ste je, zaradi vseh teh spletov dogodkov, deležni tudi sami- ena od teh 100ih prav zdaj piše ta post, ki ga berete.

Pa če to ni naravnost fantastično! :)

Dejanu za rojstni dan ki ga ima prav danes ma ki smo se sicer že čuli po telefonu ma mi je čestitka taku smešna in si jo limam na blog čeprav jo...

2009-09-16T18:33:00.005+02:00

... uhm...je zmanjkalo črk v naslovu...ok...potem pa samo še popolnoma normalen Vse najboljše.

2009-09-13T19:46:00.002+02:00

"Sicer harmonični teden bo s seboj prinesel tudi nekaj manj svetlih trenutkov."

A je sploh možen še bolj blesav horoskop?!?... svašta... če bi trikrat pljunila čez ramo in dvakrat zaokrožila okoli svoje osi bi zmogla napisat boljšo napoved.

Če ne drugega bi vedela to, da moram takoj oprat pulover, ker bi bil popljuvan ;)

Dnevna to be

2009-09-13T19:39:00.002+02:00

Menim da se je moj brat preveč navdušil nad prinašanjem reči v moje stanovanje.
Bomo videli, če bo kej prinesel takrat, ko bo prišel na obisk :)

Jumbo plakati

2009-09-11T09:25:00.002+02:00

Od prijatelja Tonija sem si sposodila naslednje promocijske pogruntavščine singapurske Cerkve. Zdijo se mi tako posrečene, da sem jih nekaj prepisala.
Pod vse je podpisan kot avtor Bog :)

Razmišljal sem, da bi naredil svet črno-bel. Nato pa sem pomislil... ah nee!

Si lahko predstavljaš ceno zraka, če bi ti ga dostavljal drug dobavitelj?

Če nisi vedel sončnega vzhoda, ki sem ga naredil zate danes, nič hudega. Jutri bom naredil še enega.

Ljubim te! tebe, tebe, tebe...

Rad hodim na poroke, prosim, povabi me.

Dob'mo se v moji hiši v nedeljo pred tekmo.

Katerega dela zapovedi "Ne smeš..." nisi razumel?

Prosim, da ne voziš če piješ. Nisi še povsem pripravljen na srečanje z menoj.

Ti me kar kliči, takole v tri dni, iz navade. Bom že naredil, da bo prometna konica še dlje trajala.

Kaj moram še storiti, da si pridobim tvojo pozornost? Naj plačam oglas v časopisu?

Si prebral moj bestseler št. 1? Pripravi se, ker bo test.

In moja najljubša=
Ne me prisilit, da pridem dol!

:)

dva teglca na sprehodu

2009-09-09T09:21:00.002+02:00

Juuu...toliko je vsega, da bi kar pisala in pisala. Čeprav, če smo čisto odkriti, je to najverjetneje zaradi dejstva, da moram čez pol ure v službo :) Zatorej ne bom pisala in pisala, niti pis ne bom, niti p...čisto nič. Vreme je res enkratno in vse vas vabim, da se še kej odločite privandrat na obalo.

Pri nas je vedno sonček...razen takrat, ko pada dež (naj turistični slogan by VesnaG :)

Naj živi vsesvetovni frape!

2009-09-08T08:44:00.002+02:00

DANIJELA & trije vitezi

PERO LOVŠIN Z GOSTI:PANKRTI, SOKOLI, VITEZI,…

RIBLJA ČORBA

RIVERDANCE

ŽELJKO SAMARDŽIĆ

CRVENA JABUKA

ALENKA GODEC

ZDRAVKO ČOLIĆ

ŽELJKO JOKSIMOVIĆ z gosti

DADO TOPIĆ & prijatelji

To je seznam bolj znanih izvajalcev, ki bodo v septembru nastopili v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Se mi samo zdi ali malo pretiravamo z jugo nostalgijo? Ne razumem od kje ta neusahljiva želja po poslušanju vedno istih izvajalcev (plakat za Čolića ima kar kultni pridih, tolikokrat na leto namreč nastopi pri nas), in dejstvo, da smo v letih njihove slave tudi Slovenci imeli dobre skupine, ki pa smo jih zaradi "Jugo je moderno" scene enostavno škartirali. In se jih sramujemo. Vsi so izšli iz istega paketka pop let. Vsi enako romantizirajo in brenkajo na kitaro, tolčejo po bobnih (mišljeno zgolj v duhu tega posta). A mi ne...eee ne aa... mi moramo dirjati na koncerte naših bivših, in skrbno skrivati kasete s slovensko glasbo, da jih kdo ne uzre v našem avtu. Te si nažigamo samo, ko smo sami.

No da...če se vam zdi zgornji seznam tako zelo raznolik...potem vsaka vam čast. Najbrž bo za vas september poln doživetij :)

In da se razumemo- ta post sploh ni namenjen poveličevanju enega in zaničevanju drugega. Vem, da smo si različni. Ampak spodnja pesem bi bila veliki hit še danes če bi zvenela nekako takole (opozarjam, da ne znam Hrvaščine):
Ljubil bi se sa tobom, nočas moje je srce gladno, nočas bi igrao svoju pjesmu, nočas bi se ljubil sa tobom...

Zato jo v svoji lepi pozabljeni verziji posvečam nam slovenskim nostalgikom, ki
jemo bureke,
pijemo laško,
obožujemo čevapčiče,
nazdravljamo s šampanjcem,
kuhamo polento,
smo navdušeni nad pašto,
gojimo bonsaje in kaktuse,
prisegamo na lindt čokolado,
na nas, ki kupujemo leviske,
se ga napijemo z vodko,
znamo pripraviti curry,
plešemo sambo in
poslušamo blues :))

Begunski center

2009-09-06T19:30:00.003+02:00

Moja nedokončana kopalnica je postala pribežališče želve. Jap, čisto prav ste prebrali. Ne rabi da berete ponovno. Želve. Tiste živali, ki ima oklep. Pa tudi glavo in vse ostalo. No, pa želvjo juho se da iz nje skuhat... če si za eksotično razlago te besede :)

Da pa ne bo zgledalo kot da sem se danes zbudila in našla tole želvico, naj povem kako je bilo. Moj brat je bil pred hišo in ta želva (v trenutku neinspiracije je nismo povprašali po imenu zato ji bomo rekli...uhm...želva) mu priteče mimo. Seveda v prenesenem pomenu. V bistvu bi rekla, da je moj brat dolgo postopal pred hišo in želva je čisto počasi prišla do zornega kota njegovega očesa. Pošteno. Vzel jo je in jo odnesel v kopalnico, da jo slika. Ker se poda h vijola ploščicam. In ker nima prav vsak želve v nedokončani kopalnici :) Tako jo je slikal in vrnili smo jo sosedom od katerih je zbežala. Meni nič, tebi nič, se je odločila da pride pogledat kopalnico. Eee...noo... najbrž je želela našo solato z vrta...ampak verjamem, da je tudi kopalnica tako lepa, da si zasluži želvjega ogleda. Mislim... ogleda želve...no, skratka... želva tu :)

Prilagam še sliko in se poslavljam.

Kopalnica

2009-08-29T10:58:00.004+02:00

No končno (tudi jaz sem to pripomnila bratu). Spodaj vam prilagam nekaj sličic svoje oploščičane kopalnice. Sedaj čakam pooknjavanje in povratenje notranjosti, potem pa se lotimo tal v ostalih dveh prostorih. Slike so narejene s telefonom tako da so, kar so. V resnici je vse skupaj veliko lepše (ker jaz tako pravim :) )

Tam kjer bo školjka in okno

Spišsplaš del aka. tuš :)

Vhod v kopalnico

Detajl...ploščic, ne nog :)

2009-08-26T19:39:00.002+02:00

Pa ne rabi, da je ravno v soboto dež!?! Buuu. Mi imamo šagro in lani nas je tudi zalivalo. Pa ne more to tudi letos noo... Ok. Do sobote je še četrtek in petek. Mogoče pa bo deževalo v ponedeljek. Takrat pa lahko naliva do skrajnosti... samo v sredo se mora pa spet ustavit.
No, sej je čisto preprosto= pada naj, ko si jaz zaželim :)

mobitel, facebook

2009-08-23T13:33:00.001+02:00

Dolžna sem vam vsaj nekaj novic iz mojega "razburljivega" življenja :) Včeraj sem se srečala z Nives in Bogdanom in sta me pobarala (ma kje najdem taku ljepe bjesede? :), da nič ne blogam. Pa to je subjektivno. Ker ste bili navajeni dobrega branja (beri mene) vam sedaj manjka. Nobeden Hemingway, ne Prešeren, ne Cankar, ne Shakespeare vam ne moreta npr. napisat kaj o....mobitelu. Pa naj sedaj kdo reče, da to ni res :)
No, jaz vam pa bom.

Pred enimi dvema postoma (in tremi meseci nazaj) sem napisala, da sem si umislila nov modernejši model telefoninčka. In veste koliko sem zdržala? En mesec :) Sedaj ga ima sodelavka, ki je z njim zelo zadovoljna. Jaz imam svojo prastaro nokio (podatek, da nima možnosti mms-jev vam pove o tem kaj več) in sem z njo zelo zadovoljna. Tudi nokii sta z nama zelo zadovoljni. Torej smo vsi zelo zadovoljni. Spadam v klub somišljenikov, ki ima telefon samo za telefonirat (najbrž nas je na svetu kakih 5 :) ) Glasba, slikice, mms-ji, in nevemkajše so za moje možganske funkcije čisto preveč balastni. Še vedno pa se kdaj najde kdo, ki mi pošlje kakšno slikico in meni napiše "Sporočila ni mogoče prikazati", pošiljatelja pa prav tako ne. Zato se opravičujem, če mi je kdo kdaj poslal kaj, kar bi potrebovalo odgovor.

Iz podobnega razloga sem se včeraj izpisala iz tako opevanega Facebooka. Že pred leti, ko sem začela dobivat vabila za Netlog, sem mi je zdelo, da to ni zame. Če mene vprašaste imajo ti kanali ravno obratno funkcijo, kot jo reklamirajo. Ljudi ne zbližujejo, ampak odtujujejo. Ker preverimo kaj pomeni beseda zbliževati:
povezováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vezanjem dajati skupaj, združevati: povezovati lase; povezovati listine s trakom / povezovati žito v snope / povezovati šopek z vezanjem delati // delati, da je kaj a) skupaj, združeno: naselje povezuje cestno omrežje; predsoba povezuje vse stanovanjske prostore; državi se povezujeta s predorom / povezovali so ulice starega dela mesta / časovno povezovati dogodke; pren. čustveno, notranje povezovati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezovati mesto z okolico / povezovati pouk s prakso 2. nav. ekspr. delati, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju:

Torej to pomeni, da sta dve entiteti, ki sta si bili daleč sedaj blizu. Ali vsaj bližje.
No, je že res da sem našla gor enih pet sošolcev iz osnovne šole. In res je, da sem tega zelo vesela. Po drugi strani pa vsak stik, ki ga pridobiš, temelji na volji, da se nekdo dejansko poveže, šele takrat pridobi takšen kanal svojo veljavo. No, jaz nisem od teh stikov imela nič. Vsaketoliko sem pogledala slikce, prebrala kako se vam godi. Ampak vse to bi komot izvedela po telefonu, ali ob kavici. To je zame povezovanje. Fiktivni pogovori preko smešnih pripomb pa ne. Še bolj v to verjamem po tem, ko vidim kako osebe delujejo v praksi. Na facebooku zgledajo kot res dobri prijatelji, ko se pa srečajo, pa si nimajo kaj povedat, ker so tistih par tem obdelali že v kanalizaciji (pogovor preko kanalov :) ). Zatorej...bloganje je ok, ker ni namenjeno, da bi koga s čim seznanil. Seveda ga, ampak popolnoma možno je, da ga ne. In jaz verjamem v srečevanja. Čeprav na par let. Čeprav še bolj poredko. Kdor želi o meni kej izvedet ali se z menoj srečat- naj vzame telefon v roke. Naj prebere blog. In veste česa še ne razumem? To, da daš gor svojo najljubšo pesem in čakaš odziv. V čem je fora? Potrditvi? Mnenju? No, če ti je osebno najljubša bi ti moralo biti popolnoma vseeno, če kdorkoli komentira, kritizira, pohvali. In če mi nekdo reče, da takoitako ni iskal potrditve... ja zakaj jo je pa potem dal na kanal? :)
Ok, ok...od tu naprej imam še precej filozofij o tem. Skratka... zadeva, ki ti vzame več kot pol ure dnevno za računalnik je vredna razmisleka.
In najbolj žalostno je to, da sem to vedela še preden sem se prijavila gor...in sem se vseeno :) Sedaj me ni več. Upam, da ne podležem kdaj.

Grem zdej malo tam. Ko bom spet tu napišem o Kranjski Gori in o Legnu.
Mogoče kmalu.

Slike iz Aninega paketka

2009-07-09T07:40:00.006+02:00

jaz naveličana vožnje...in sploh ne vedoča kakšna me še čaka :)

Center vasi...no mesta...no...kakorkoli... to so Dovge :)

Hosting family

Kdor najde dva enaka odtenka barv je car...ruski car :)

Moderna, vendar preprosta cerkev

Kolja... ta svetloba je pa popolnoma pravšnja za tak dogodek :)

Tako so ga v vencu iz rož do cerkve pospremile punčke iz vasi

Jaz, noša

Saj sem rekla, da je bilo vse hkrati na mizi, ne? :)

V prvi luži žabica, v drugi luži račkica, v tretji luži sem pa jaz, in vsi kričimo "pazi luknja" na ves glas

Ladeee, ladeee...same ladeee... škoda, da nimajo spred ČOKO :)

Krave...in v ozadju? Lada kakopak :)

jaz toliko imen svojih prednikov sploh ne poznam

2009-07-04T18:26:00.002+02:00

Aja...in ker se mi je pri prejšnjem postu utrnila misel o kubizmu naj vam še kopiram rojstno ime Pabla Picassa, ki je

Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso

In moj oče se pritožuje ker je Aleksander...

Čakaje Ukranjota

2009-07-04T08:42:00.003+02:00

Upam, da ne zameriš Domovoj, da prilagam tvoj link kar v samostojen post. Škoda bi bilo, da te slike ostanejo neopažene med komentarji. Hvala, da si jih priložil.

At 7/03/2009 11:13:00 PM, Anonymous domovoj said...
Za prvo silo nekaj mojih fotk Kijeva in Ukrajine:
klikni tukaj za ogled

Če sem odkrita sem v bistvu malce sfrapirana. Veste, da bloga ne pišem več tako kot včasih. In ta zapis o izletu je padel bolj tako, mimogrede. Predvsem zato, da me ob morebitnem srečanju ne bi za uha, očitaje, da nič ne povem (kar do prihoda nazaj tudi nisem :) Zdej pa vidim, da mi komentarje objavljajo tudi blogerji katerih identitete ne poznam. Seveda se mi zdi fino. Ampak, če se vam ta zapis zdi dober, kaj bi potem šele rekli na to, da sem ga sklanfala v 20ih minutah? :)

No, tako je to, če si prepričan, da te berejo samo poznani ljudje, in v času izgubiš občutek za javnost svojih objav.

Za vse, ki se veselite mojih fotografij, pa me ne poznate, pa samo še to:
jaz ne fotografiram. To počno tisti, ki so z menoj. Zato bodo fotografije bolj v stilu "Dejmo se tuki slikat" in nikakor ne bodo neke umetniške stvaritve, ki same povedo svojo zgodbo. To poudarjam zato ker sem dobila občutek, da pričakujete foto reportažo. Ne, to ni blog, ki bi imel podlistek za fotografije :)

Čeprav... bodimo odkriti... tam kjer sem jaz gor...pa to ti je višek kubistično postmodernistične futurističnofluktuozne umetnosti (katere z lastno podobo utemeljiteljica sem :)))

Srečna vrnitev, organi na broju :)

2009-07-01T19:19:00.003+02:00

Tako bi lahko začela tale post :)

Zakaj? Ker smo se, preden smo šli v Ukrajino, na ta račun veliko hecali. Da, bila sem v Ukrajini in sicer na tridnevnem izletu. Izlet? 14 ur vožnje je izlet?!? Za nas neustrašne je.

No, lepo po vrsti.

Kolja (prijatelj, ki je imel mesto v postih izpred dveh let) je imel v nedeljo Novo mašo. Najprej je posvetitev, prva maša pa se obhaja nedeljo za tem, v domačem kraju. Tako smo se s kombijem v soboto ob 4. zjutraj odpravili na pravo odisejado :)

Vožnja je potekala normalno... če se zaradi "gremo kar skozi mesto, čeprav je obvoznica, da na hitro kej vidimo" naših šoferjev, ne bi za eno uro izgubili v Budimpešti. Dobro, nič zato. Smeha je bilo predvsem na račun navigacijske naprave, ki je za nami izgubila vsako sled. Peljali smo se po cesti, ki ne obstaja in iz tega razpredali filozofske misli :)
Vmes se ustavimo kar na parkirišču in pojemo kosilo. Ob tem sem pomislila, da bi mi ob takem prizoru pripomnili "Glej jih Madžare". Najbrž so oni rekli "Glej jih Slovence..." :)

Kilometer pred madžarsko- ukrajinsko mejo pa opazimo, da nimamo nalepke SLO. Še na tablici ni bilo specifizirano od kje smo. Nič. Gremo naprej. Če bi nas zavrnili bi nas zaradi česa drugega... npr. hrane, pijače, daril, denarja, kovtra, ki so sumljivo spominjali na to, da gremo čez mejo za dalj časa.

Meja. Odpiranje potnih listov in javljanje na poziv. Ana mora dati dol očala, ker jih na sliki nima. Jaz imam daljše lase. Vseeno nam uspe...do... ukrajinske meje. Eto, tu pa vse mogoče. Voznik ven in noter. Formularji. Ovohavanje psov. Popravki napisanega. Nekje manjka to, drugje drugo. Čakanje v napačni vrsti (vse kar ima minimalno možnost, da karkoli šverca je preusmerjen v vrsto za tovorna vozila) in znova nasmeški proti carinikom, policajem, razlaganje zakaj sploh gremo v Ukrajino (mislim, da smo se takrat začeli to spraševat tudi sami :), kdaj se vračamo. Preverjanje prtljage (Hvala Bogu nam je ni bilo potrebno razložit s kombija kakor VSEM ostalim kombijem pred in za nami).
Dobro. Prišli smo čez. Po dveh urah birokracije in skorajšnjega vročinskega šoka smo objeli Koljo. Presrečni, da smo skupaj.

Gremo proti Dovgem. Čakajo nas še tri ure vožnje. Zadnjih 30 kilometrov pa takih kot jih pri nas ne doživiš. Cesta v stanju, ki je pri nas ne naredi niti najhujši možni vihar. Luknja pri luknji. Jaz na navadnem vozičku. Moja hrbtenica v poskakovanju in petje pesmice Siva pot vodi me kamor hoče srce, v Ukrajino kjer so ceste luknjaste, vodi me. Mislim, da sem se znižala :)

Ob cesti nizke, kičaste hiše z veliko ornamentov in obveznimi okrašenimi fasadami. Hiše so majhne a bogate. Njih okolica pa neobdelana že vrsto let. Kot bi dal majhno vilo na sredino travnika in pustil, da ta zraste čez njo. Koze. Krave. Ljudje, ki opazujejo kaj je ta reč, ki se vozi (sprava nam ni bilo jasno zakaj, to smo videli šele naslednji dan).

Vas Dovge. Maša v cerkvi in spoznavanje lokalnih župnikov. Mladi. Preveč mladi in preveč luštni. Jaz bi mašo obiskovala vsak dan :) Cerkev je moderna ampak preprosta. Arhitekt je mojstrsko naredil okna, ki usmerjajo svetlobo na glavno sliko nad oltarjem. Preprosta okrasitev za slavje.

Odhod do družine, ki nas je gostila. Oče Miša, mama Duška in babka. Gostoljubni brez meja. On zdravnik- dve specializaciji, ona zdravnica - dve specializaciji. Hčeri, ki sta v tujini, zdravnici. Plača pa 150 EUR na mesec. Ja, prav ste prebrali. In ja, tudi mi nismo mogli verjeti.
Hiša poglavje zase.

Ne vem, če ste prebrali Ano Karenino...no jaz bi nekaj kadrov s knjige postavila v to hišo. Ruska polburžuazija- vsega veliko. Preveč. Masivno pohištvo, debele pisane preproge, pisan parket pod njimi, pozlačeni lestenci, pozlačene obrobe na stropu, težke zavese. Vse v barvnem kontrastu. Nič ni bilo usklajenega. Vaze in spominčki. Lesen orel na omari.

Kdaj se dobimo jutri? Ob 9ih.

Vstanemo in se odpravimo proti cerkvi. Center mesta je makadamsko polje luž in obcestnih ciganov, ki prodajajo zelenjavo. Razpadajoče trgovine... kaj bi človek popravljal, če si pri ciganih dobil vse in še več? Katoliška cerkev je levo od Grške cerkve, na njeni desni pa Pravoslavna cerkev. In mi tako kompliciramo glede džamije?!? Okoli 3/4 prebivalstva je pravoslavne vere. Pridemo in čakamo. Ura je 9 in nikjer nikogar. Čudno. Počasi pridejo duhovniki in mi verjamemo, da se pač zamuja. Ko vprašam po uri mi povedo, da je komaj 8.30. Prosim? Na meji nam je punca iz Kijeva, ki se je vozila z nami povedala, da moramo prestaviti kazalce!?! Ha, seveda...če si v Kijevu. V Dolgeh pa ne. Tu imajo srednje evropskega. In čez nekaj minut izvemo, da imajo tudi svojega- svoj Dovgaški čas. Torej si vedno povedo uro nekako takole "Ob 9ih po Kijevu". Od tega trenutka dalje nam čas ne pomeni nič več :))

Vprašam: A pride veliko ljudi?
Veliko.
Ja koliko hiš pa je v vasi Dovge
Odgovori mi dva tisoč.
Ne, ne, sprašujem koliko hiš je tu v Dovgeh?
2000 hiš in 10.000 prebivalcev.
Kaj?!? (Dovge spominja na Braslovče drgač :) )
Ok, zdej res ne vem ali sem v vasi ali mestu.

Ob 10ih po Kijevskem času :) se zbere množica. Vsi so lepo oblečeni. Punce v visokih petah so na terenu domačne kot ribe v vodi. Neverjetno. Vse je blatno a za čuda se nihče ne umaže. Niti malo.

Gremo do Koljeve hiše. Tam nas pričaka velik venec iz rož in okrog njega punčke v belih oblekicah, ki pojejo. Kolja pride ven, sprejme blagoslov svojega botra (nima staršev) in ob petju pesmic in kakšni solzici, ki uide po licu, stopi na sredino venca. Punčke primejo za cvetje in ga v tem krogu pospremijo do cerkve.
Prične se maša in veseli smo, da ne razumemo pridige, saj vsi jokajo. Mi smo zbrani in v veselem pričakovanju darovanja. Vse je tako lepo. Kolja, njegovi prijatelji, ljudje... resnično vsi smo veseli tega dogodka.
Tu smo kar nekakšna atrakcija. Vsi se nasmihajo, nam čestitajo da smo prišli tako daleč in nas ogovarjajo. Razumem njihovo začudenje saj med njimi ni nobenega invalida. Ko sva se s Koljo pogovarjala o tem mi je ob obisku v Sloveniji pripovedoval o njihovem zdravstvu. Pa sedaj ne bi o tem, ker govorimo o veselih rečeh :) Jasno mi je, da sem povabljena da mu predam rožni venec. Jasno mi je da mu moram jaz izročit darilo ob koncu maše. Sem pač edina na vozičku in prav je, da s temi dejanji povem zgodbo o nas. Da v glavah domačinov prebudim misel o navadnih ljudeh, ki so pač invalidi. Zato sem tudi lepo oblečena in našminkana. V drugačnem okolju bi se mi to zdelo nekoliko bedasto, tukaj je nujno.

Po maši gremo na kosilo. Restavracija je v stavbi, ki ima spodaj zapuščeno skladišče v prvem nadstropju pa do potankosti okičano jedilnico. Pozlate vsepovsod. Okoli 20 stopnic zmoremo v družbi Koljevih sobratov, ki znajo vse jezike sveta- ukrajinsko, poljsko, madžarsko, angleško, francosko, špansko in italijansko. Žal domačini ne :)

Na mizi je vsega. In to hkrati. Sadje, pijača, sladice, meso, narezek, omake, zelenjava, solate, juha, kruh. Hrana je okusna, nič posebnega. Pijemo liker- pričakovano sladek. Pijemo pivo- zelo malo grenko. Pijemo vino- spet sladko. Nehamo piti saj postajamo žejni :) Običajna voda ne obstaja. Vse je gazirano. Pri naših gostiteljih kasneje izprosimo vodo iz pipe. Kljub tveganju, da dobimo prebavne motnje, smo preveč željni negazirane pijače.

Slavje gre h koncu. Posedemo se v krog in pridružijo se nam dva domačina in duhovnik s Poljske. Le-ta izusti stavek ob katerem se vsi smejimo "Mi smo štirje bratje, eden je normalen" (en brat je župnijski duhovnik, eden je Salezijanec in eden Redemptorist, eden je poročen in ima družino :)
Od mladega Viktorja (ki zgleda kot najstnik pa ima 24 let) izvemo, da je ekonomist in da nima službe. V Dovgeh je kot ekonomist tudi dobil ne bo.
Želi se učiti slovenskih besed zato vse sprašuje kako se reče. Odlično mu gre. Seveda je smeha tudi ob mojem imenu, ki za njih ni ime ampak pomeni dobesedno pomlad. Razložim, da so moji starši romantiki. Nasmejimo se do solz ob raznih stavkih, spet drugič zamislimo ob odgovorih na vprašanja kot "Kako se pa potem preživljaš?" Počasi se družba razpusti in gremo proti domu.

Na cesti ni več luž. So pa Lade. Vsepovsod same Lade. Naš kombi je izjema. Zato pritegne pozornost.

Na dvorišču se snidemo z gostitelji. Babka mi pove vse o vnukih in kako težko se preživljajo. Kot zdravnika našega Mišo seveda zanima kaj mi je. Povem. Na hitro mi pregleda vrat in zmasira rame. Ob tem se smejimo do solz. Je že tako... poklicna deformacija, ki si zasluži pohvale. Ne želim se upirati saj ne misli nič slabega. Prisrčen je v prizadevanjih, da bi pomagal. Pomislim na njegovo plačo in stisne me pri srcu.

Zvečer gremo do Kolje in nazdravimo z gorilko (rusko je vodka). Spet se spominjamo časov, ko smo se spoznali. In gremo spat.

Ponedeljek zajtrk, maša, druženje in poslavljanje. Vsi nam veselo stiskajo roke in vabijo, da naj pridemo nazaj. Mislim, da se to ne bo zgodilo :) Kosimo pri naših zdravnikih in si izmenjamo darila. Ob slovesu ima babka solzne oči. Tri dni Ukrajine je spletlo zgodbo o drugačnosti. Krajev, oseb, dogodkov, življenja.

Odpravimo se proti meji.

Ana med vožnjo po luknjasti cesti spi. Ko pridemo na gladek asfalt se zbudi. Šalimo se na ta račun in veseli smo, da se nam v teh dneh ni zgodilo nič nepredvidljivega.
Tankamo in za poln tank damo 32 EUR :)

Na meji se objemamo, poslavljamo, načrtujemo vabila za prihodnost. Žalostni smo, ker smo tako daleč. Ker je vsako naše snidenje povezano z dolgotrajno organizacijo in birokracijo. Ampak vemo, da kilometri niso ovira. Zato že vzamemo v zakup možnost, da se naslednje leto vrnemo. Ne v Dovge, ampak v Ukrajino. Tam kjer bo Kolja.

Meja ni težava saj imamo s seboj sestro, ki potuje do Budimpešte. Razloži kdo smo in od kje prihajamo. In po dobrih 45 minutah že lovimo evropskounijski signal :)
V Slovenijo prispemo ob 3. ponoči. Utrujeni. Veseli. Ko se zbudim ne morem nehat mislit na dogodke. Spet sem tako daleč, vendar še bližje Kolji. Spoznala sem delček tistega o čemer mi je pravil v poletnih večerih na terasi v Ljubljani.

Upam, da vam je bila predstavitev všeč. Slike prilimam takoj, ko jih dobim.
Če pa bi si kdo rad ogledal Kijev pa naj samo pove- z največjim veseljem grem z njim :)

vijola ploščice

2009-06-11T19:43:00.002+02:00

Ok...pet reči, ki jih veste o meni:
1. Zelo malo pišem na blog
2. Rada imam pašto
3. Še vedno imam dve mački
4. Ni me več v Ljubljani
5. Čeprav vas ne pokličem, mislim na vas

In sedaj še pet, ki jih večina ne:
1. Bila sem precej blond... in zdržala natanko tri tedne :)
2. V hiši si preurejam stanovanje
3. Vsak dan gledam CSI
4. Letos grem celo na dopust
5. Imam nov telefon...in bil je čas za nekaj očem všečnega

In zdej recite, da ta post ne bo zalegel za vsaj en mesec :)

Živel 30. april... da ne bo ljubosumja med dnevi :)

2009-04-30T09:16:00.003+02:00

Ju, ja no...če je človek toliko na blogu kot jaz... se mu nabere res veliko novega za prebirat :)
Torej, pri Bojanovih se selijo, pri Nives so bili na morju (kar bi se najbrž morala spominjat...uhm... no nek sladoled mi res hodi po glavi, ja...:), pri Mateji se išče spodnje perilo, pri Dejanovih pa so verjetno službeno zasedeni in ni novic.

Mene je že par ljudi pobaralo, da moram naredit modno revijo. Seveda je bilo nekoliko več moških bralcev, ki so imeli tako krasno idejo (le zakaj? :). Ampak moram povedat, da bi kar malo bankrotirala, če bi kupila vse objavljeno v prejšnjem blogu. Zato je bila to samo objava izbire. Aja, in da ne pozabim... modne revije seveda ne bo. :)

Drugače pa smo doma v polnem pospravljalnem zamahu. Oddala sem celo svoj stari električni voz. Z novimi akumulatorji bi moral služit namenu. Bil je garažiran, vzdrževan, prvi lastnik, nekaramboliran...skoraj nikoli :)... in zvesti družabnik na študentskih žurih. No, če se ga kdo mogoče ne spomni naj povem, da je to tisti s štofelcem od vina namesto pimpeka pri komandi (poznavalci veste točno o čem govorim :).

Lep prvi maj vam želim... začuda ga praznujejo tudi Italijani tako da imam tudi jaz podaljšan vikend. Par izletov, par sprehodov, ena roštiljada, nekaj branja knjig na sončku in že bo tu ponedeljek.
Toliko v aprilu 2009 :)

Za telo in dušo...predvsem slednje ;)

2009-04-19T14:37:00.002+02:00

Moja izbira je sledeča:

Preprosto. Škoda da ni v črni barvi.

Ta je sicer črn ampak me ne prepričajo tisti šivi križemkražem.

To kolekcijo poznam in imam primerek. Luštno. Like it.

Čisto pod vrhom je tale črni lepotec. Ampak nekaj podobnega že imam...zato...

...je sledeči moj Must have ASAP... Cena je za se ustrelit...ampak... res... prelepo. In sploh... že celo večnost si nisem kupila česa res sexy.

Talent? :)

2009-04-13T19:05:00.001+02:00

Ena noga jih sto uniči,
povej odgovor pri tej priči.

Odgovor: moja mama, ki ploščati stonogo :)

Morbidna uganka za vas by jaz.

Kje točno sem naredila napako?

2009-03-22T18:54:00.002+01:00

Kako bit opažene?

Priti na dobrodelni koncert s svojo good looking prijateljico.
Imeti plašček, torbico, čevlje, lak na nohtih in odtenek šminke v popolnem barvnem soskladju.
Imeti sončna očala zataknjena na glavi kljub temu, da je sonce zašlo že pred dvema urama.
Usesti se tako, da si na skrajnem robu...kdo pa še opazi nekoga, ki sedi v množici?
Takoj ko se usedeš moraš odpreti torbo, iz nje potegniti flašo vode in izpiti požirek ali dva. Nikakor več. Konec koncev si komaj čakala, da potešiš neizmerno žejo, ki te je dajala vse od doma, ki je oddaljen dobrih dvajset minut od prizorišča.
Pogledovati zdaj desno, zdaj levo, pri tem pa imeti v roki telefon na katerega vztrajno nekaj tipkaš, pa čeprav odgovora ne dobiš naslednjih nekaj ur... (le zakaj? Morda zato, ker so vsi tako pametni, da skapirajo, da si šla pač na prireditev, ki si jim jo prej tako širokoustno predstavila, in se jim zdi neokusno, da bi ti odpisovali sporočila?!?).
Pogledati čez rame in opaziti znanca. V šusu vstati in pričeti glamurozno mahati, četudi je jasno, da sta se s to osebo pravkar dobili na pijači.
Skrivnostno šepetati prijateljici na uho in si pri tem popravljati frizuro.
Zgroženo komentirati neritmično ploskanje publike, ki je tu da si prireditev ogleda...in morda kaj zaploska...kakšen nesmisel a?
Opaziti skorajšnjo sosedo, ki ima plašček, torbico, čevlje, lak na nohtih in odtenek šminke v skoraj popolnem barvnem soskladju. In jo primerjati s pocestnico.
Po vsakem nastopu ploskniti natanko štirikrat in si, zaradi dobrobiti cele dvorane, ponovno popraviti frizuro (ja kdo bi pa še lahko gledal tako razmršenost?)

Skratka... ko greš na koncert početi vse to, in morda si prislužiš objavo na blogu...
Dvomim, da sta punci kej upecali. Najbrž sta za to sfalili koncert. Jima pa gre priznati dejstvo, da sta bili opaženi od vseh, ki smo bili v njuni bližini.
Ampak kaj češ, mi nevedneži smo bili tam zato, da bi pač izrazili podporo tej dobrodelni prireditvi... in smo, bedaki pa taki, sončna očala že zdavnaj sneli.

:)

Malo se pa že spodobi

2009-03-15T11:37:00.003+01:00

No, bo mi uspelo! Seveda, da bo... popolnoma sem odločena, da mi. Pa naj stane kar hoče! Če ni predrago seveda :) Torej...napisala bom prispevek za ta moj blog. Oproščam se vsem, številnim vsem, ki me opominjate, da ga berete pa nič preberete :) Ampak sedaj se bo vse spremenilo. Nova objava bo. Zagotovo. Ehm...skoraj se že začenja... TU JE!

Novice? Pravzaprav nič :)

Vmes se je zgodil dopust,
obisk pri Nives in Bogdanu in kolenu :) ,
novica, da ne iščem več stanovanja, ampak da zapravljam za urejanje situacije doma,
dvodnevno zazipano vandranje po Ljubljani,
to, da sta me Mija in Marja odvlekle v mojo bivšo sobo v študentu, in da sem vsakemu, ki me je želel poslušat (nije ih bilo baš veliko:) solila pamet, da naj doštudira in hkrati uživa ta leta,
kafe pri Neži in Mateji, ki sta se vrnili v domovino,
nekaj krajših objav na Facebook-u,
občutek, da v službi nihče ne stremi h dolgoročnemu odpravljanju težav (ampak baje je dobro, da nismo preučinkoviti, ket bi potem ne imeli službe),
zgodila se je pomlad in Gregorjevo... kot vedno se ni na to nihče spomnil,
spet razmišljam, da bi se malo pobarvala,
mogoče bom lahko preko organizacije, kjer sem prostovoljka, pomagala fantu iz Afganistana, ki študira na obali,
opazila sem, da nisem alergična na srebro,
pozabljam, da bi bilo dobro nositi očala,
komaj kdaj grem na električni vozek,
po novem me navdušujejo matrike, ker pa mi ne dela tiskalnik se mi ne da stremeti v zaslon pri ugotavljanju njihovih zakonitosti,
mogoče se zorganiziram tako, da grem na mašniško posvečenje prijatelja Kolja (Ukrajina), ki ga malo poznate iz mojih daljno preteklih postov,
imam nov vzglavnik (tak kot v Ljubljani) in vsak večer komaj čakam, da položim glavo nanj,
če smo pri čakanju...čakam, da se v Luciji odpre enota piranske knjižnice, da si grem sposodit kakšno knjigo,
sploh nič ne sanjam,
všeč mi je služba in sok iz našega avtomata,
naša sivka raste prepočasi, naš Luigi pa prehitro (muc),
komaj čakam, da bo bolj toplo za it na sprehod v Soline,
kaj se je še zgodilo?

Ta post vendar :)

In zdej nočem slišat pritoževanj za najman en mesec, pika. :)

Zakaj si ljudje to počnemo?

2009-02-10T19:54:00.001+01:00

Ker sem to razpravo napisala za nek drug dogodek, pa se mi zdi vredna mojega bloga, tadammm...malo filozofske Vesne tudi za vas.

Vsi hočemo nekaj in to takoj. Hitro se ogrejemo, ali ne, hitro zavrnemo, ali ne. Potem pa se širokoustimo, da nam sploh ni pomemben videz. Še huje! Pomembno nam je to, da naredimo nevemkakšen vtis v družbi (stas in glas), v resnici pa si ne upamo priznat, da smo preprosti. Pravo Cankarjaštvo (zatajitev). In veste kaj me vedno spravi v smeh? To, da se vedno nečesa branimo. Nekaj kar ni (vsaj tako se nam zdi) po merilih. Kar ni dovolj kul. Piflarji so smešni (zakaj? ker si vsaj malo želimo biti kot oni?), debeli ljudje so definirani kot osebe, ki so vedno na dieti (na eni strani jih trepljamo po rami, da so prav korajžni, ker lahko živijo s svojo težo...potuhnjeno pa si mislimo, da sami ne bi nikoli zabredli v tako življenje), invalidi so ubogi, razočarani nad življenjem in polni korajže (pa sploh poznaš zares kakšnega?), punce ki so niso bejbe so ziher čudakinje (ker je to edino pravilno na tem svetu, da če si bejba pol si ziher vedno za), ipd. ipd.
V samem bistvu pa smo mi tisti ubožčki, ki bi si morali izpraševati vest- ker se počutimo nelagodno ob tem, da bi mogoče v ne-po-jusu-človeku spoznali prijatelja, ga raje popredalčkamo. Postavimo se v bran, napademo s smehom, porogom ali empatijo, in iščemo družbeni konsenz. Ki pa ga, kakopak, ni težko najti.

Povejte mi...kje pa imaš SVOJO glavo, da bi o tem razmislil?

Blog je nastal v zanosu (ali odnosu) dveh oseb, ki se imata rada, pa vendar sta tako željna pokazati svojo nadpovprečnost, da sta se, ko sta bolje premislila, izgubila v množici povprečja in znova naredila korak vsaksebi. Če bi se zmogla odkrito pogovorit, izliti svoja čustva in pričakovanja, brez tesnobe o tem, da bosta izpadla bedasto, bi sedaj vsekakor gradila trdnejše temelje prijateljstva. Tako pa morata znova prijeti za lopato besed in graditi odnos.

Kratke novice o vaši...

2009-02-08T08:47:00.003+01:00

Vesni, ki išče stanovanje...in zvečer obupuje, zjutraj pa polna optimizma brska po spletu
Vesni, ki ji ni všeč, da bo zgubila eno od sodelavk...ali bo celo sama premeščena
Vesni, ki znova piše z nalivnim peresom... in se sprašuje zakaj je sploh nehala
Vesni, ki ji je žal, da se je prijavila na FB... in se bo verjetno kmalu izpisala (sem vam rekla, da to ni zame!?!)
Vesni, ki komaj čaka, da se v Luciji odpre podružnica piranske knjižnice
Vesni, ki je res zelo zadovoljna v službi... ampak če pomisli na prihodnost vidi, da bo težko napredovala (legitimen dvom s katerim se bo slej ko prej morala ubadati)
Vesni, ki je vse preveč realna in bi se res lahko malo sprostila
Vesni, ki zanemarja odpisovanje mailov... ampak vedno najde izgovor :)
Vesni, ki ...ki.

breznaslova

2009-01-26T19:03:00.002+01:00

Če bi mi šlo kej po načrtih bi bilo to že presenetljivo... kaj presenetljivo, presunljivo...kaj to, bilo bi čudež :)
Ker pač ne gre domnevam, da sem človek :)

Blogam torej menda sem

2009-01-20T16:53:00.002+01:00

Desno sameva stol, prav tako za mano. Pred mano ekran, Za njim Zgolj slutnja osebe. Sodelavca, ki tipka. Če pogledam levo ga vidim v šipi. Za mano glas sodelavke, ki kliče. Vedno isti pozdrav, vedno enaka vljudnost. Srkam kavo iz avtomata in tipkam blog. Kam so šli časi, ko sem filozofirala v nedogled? Ko sem s tem praznim listom predebatirala nepomembne reči, ki so se mi vtisnile v spomin? Malce me žalosti, da tega ne počnem več. Takoj nato pa se zavem, da je bilo to obdobje. Nič več kot obdobje. Zanimivo, dolgočasno, pismeno, molčeče. Sedaj ga več ni. Sem in tja napišem kaj, kar je nadomestek temu, kar v resnici občutim. Kot sedaj. Pišem, da bi pregnala dolgčas, pišem ne da bi pravzaprav vedela kaj bom napisala. Drobtinice svojega jaza. In to mi zadošča. Vi se pa znajdite :)

Na danasnji dan

2009-01-13T13:06:00.002+01:00

Danes se je zgodilo nekaj neverjetnega. Nekaj kar si zasluzi objavo na blogu...no, ja...predvsem zato ker nimam drugih novic :)

Iz postelje sem vstala pred vsemi.

Ce bolje pojasnim- moj oce je zaradi variabilnega urnika iz prejsnjega tisocletja (kje se danes se vidi, da bi lahko prisel v sluzbo kadarkoli in bi bil pogoj le da oddelas osem ur?) pridobil navado, da vstaja nenormalno zgodnje ure. Zanj je peta ura zjutraj ze nekoliko pozno :o (wtf?!?)

In danes, ko sem odprla vrata sobe, kaj slisim? Da vsi se spijo!
anvelivebl

Dogodek sem vpisala v svoj rokovnik, da se bom cez leto dni, ko bom prepisovala rojstne dneve, smejala :)

BERNARDA s kontroliranim poreklom

2009-01-08T18:16:00.003+01:00

Jutri ima moja Bernarda rojstni dan!!!

To pišem, da ji lahko vsi pravočasno voščite.
Tisti, ki je ne poznate ji lahko rečeste vsaj: "Ok, čestitke, tud prav, uživaj."

Tisti, ki jo poznate ji rečite: "Ej Berni super, vse najboljše!"

Če je pa Bernarda tudi malo vaša pa...
sramota, da ste se spomnili rojstnega dne šele ob branju bloga!

Za pokoro jo moraste poklicat in jo virtualno poljubčkat in objet trikrat okoli in počez... pa še mau!
Jaz jo bom, ko pridem v Ljubljano...in ne bo mi ušla!

Lepo praznuj, rada te imam moja Bernarda!

Poslovna priložnost

2009-01-08T17:36:00.003+01:00

FBI je objavil razpis za 850 posebnih agentov ter za več kot 2100 delavcev v podpori. Uradniki pravijo, da gre za eno največjih ponudb po 11. septembru 2001. Številna prosta mesta so rezultat predvsem vala upokojitev in ne toliko rasti vladnih proračunskih sredstev.

In ker je dobro imeti še eno železo v ognju (čeprav nimam pojma zakaj bi sploh imel kaksno železo v ognju, če nisi lih kovač) vam pošiljam svoje namige, ki sem jih pridobila v dolgoletni praksi skrivnega agenta :)

Torej- kako veš, da si primeren za to sluzbo:
ko si ander kover(ta) te prav nihče ne spravi iz tega stanja... zato sem jaz dobila to službo (za neprimorce- koverta=deka :)
ko vsi mislijo, da si nekdo drug, v bistvu pa si drug od nekoga
ko vsi mislijo, da si prišel delat, v bistvu pa si se prišel delat, da delaš
ko vsi misijo, da si ti, v bistvu pa niti sam ne veš kdo si
ko spretno vrtiš orožje... jedilno orožje
ko obvladaš borilne veščine ali ko, kar je popolnoma enako, vešče obvladaš borbo proti kilogramom
ko znaš vozit avto... po možnosti tako, da se ne zabiješ (četudi si zabit :)
ko znaš po okusu ščepca droge ugotovit od kje izvira, kdo jo je tihotapil in odtenek bele barve...in se pri tem uspešno zadržiš, da ne vdihneš ostanka :)
ko znaš dešifrirat znake, ki ti jih pošilja tvoja jezna žena...uhm... tu bi pomojem moral dobiti tudi kako medaljo
ko znaš iz stavka »grem na pir« dešifrirat, da ima tvoj mož ljubico, ki ji je rekel, da te bo pustil (pa nič od tega sploh ni res)...in takoj nato stvar tako zašifrirat, da se tvoj bogi mož čist zgubi pri prejšnji alineji
ko znaš s švicarskim nožkom sestavit atomsko bombo...no, ok, to je pretezko...recimo, da znaš zrezat salamo
ko si tako šarmanten, da ti vse ležijo pred nogami...po možnosti še žive
ko imaš take joške, da lahko z njimi odpreš vrata...in to brez uporabe rok
ko obvladaš padalstvo, potapljanje, alpinizem, kvačkanje...in si še vedno v stanju, da bereš ta post (torej živ)
ko imaš tako dobro prijateljico, da ti preko bloga posreduje namige, kako postati njen sodelavec/sodelavka

Toliko od G, Vesne G

Kaj boš podaril?

2009-01-04T13:01:00.003+01:00

Za to spletno stran sem že slišala. Vendar sem danes prvič zajadrala tja. Vem, da ljudje želimo imeti vse podarjeno. Če pa že to ne, pa vsaj za reči čim manj plačati. Vendar me je na tej spletni strani presunilo to da se med drugim iščejo tudi reči, ki nimajo nikakršne večje statusne vrednosti.

Poleg prenosnih računalnikov, ki mora biti zmogljiv, nov, lep in še opremljen (pravzaprav se mi zdi, da bi najbrž tudi jaz potrebovala tako darilo :) so tudi sledeče objave:
Mama išče oblačila, igrače in sladkarije (pomislimo na naše polne shrambe) za svoji punčki, da bi jima podarila kaj za novo leto. Mogoče sem naivna vendar menim, da je pri objavi takšnega oglasa res prisotno pomanjkanje.

Zato ste sedaj bralci tega bloga podvrženi komercialni akciji.

Dejmo prebrskat svoje omare in kleti in podarit reči. Pa četudi jih je potrebno kam odpeljati ali oddati na pošto.
Dejmo prebrskat spletno stran in med oglasi najti nekoga, ki potrebuje nekaj kar je nam v napoto. Pa čeprav eno osebo.
Dejmo prebrskat svoja srca in oddat neznancem ljubezen.

Vseeno iz kakšnega vzgiba boste to storili... SAM SPRAVMO SE ŽE ENKRAT :)

kolobarji in kobalirji in kolibriji

2009-01-02T12:49:00.002+01:00

Po blogih sodeč ste vsi lepo preživeli ta silvestrski večer. Bravo. No, meni je minilo solidno. In ker sem sedaj v službi se mi zdi kot bi sploh ne prešli v 2009. Se oproščam vsem, ki jih še nisem poklicala, pa jih bom. Slejkoprej :)

Manon mi nagaja. (moja sodelavka, ki ne verjame, da bom to napisala na blog...no pravzaprav sploh ne ve, da pišem blog :) )

Tako, za danes bo to vse. Veselo kolobarim in upam, da bo v 2009 leha za solato pripravljena na maksimalno kaljenje.
Zdej pa razumi to metaforično filozofiranje, če moreš :)

Moje voščilo za nas

2008-12-31T19:23:00.002+01:00

Naj se v novem letu najde vsaj nekdo, ki bo o vas mislil, da ste...

... nepozabni. Nepozabni ne zgolj zato, ker vas bo imel rad, ampak tudi zato, ker boste za nekoga naredili nekaj lepega.

Imejmo se radi.

Osamelec čakajoč objavo od 17. julija

2008-12-29T19:17:00.006+01:00

Se spomnite-
soka Pingo za katerega si moral imeti prav prakso, če si ga hotel preluknjati s slamico? (v mojem razredu je bilo par sošolcev, ki so jih luknjali vsem po vrsti)
se spomnite bonbonov Bronhi, ki so pulili plombe iz zobov?
se spomnite gumi twista (mi smo rekli tej igri zgolj elastika) in skokov od prve do osme?
se spomnite ultra moderne strešice iz franž in palme sredi glave?
se spomnite zobnih past v obupno slabih tubah, ki so vedno pokale ob straneh?
se spominjate indigo papirjev za kopiranje natipkanega, in modrih prstov, nosov, ki si jih imel po uporabi?
se spominjate slavnih dudk?
se spominjate modrega želeja v prozorni škatlici...ne vem imena...
se spominjate Flavoraida, ki ti je razžrl želodec, ...bil pa je zelo primeren za barvanje pirhov...
se spominjate Nutele v porisanih kozarcih... to ti je bil izdelek, ne pa muransko steklo :)
se spominjate puščic, ki so imele notri barvice in flomastre, svinčnik, radirko in šilček... če si jo imel takrat si bil tanarvečji frajer
pa tistega lepila v stiku, ki nikoli ni zlepil nič...razen svojega pokrovčka nase tako, da ga nisi mogel več odpret
se spominjate kako pazljivo smo vlekli iz kasetnikov trakove kaset, ki so jih tako radi žrli?
kaj pa pisanih, volnenih copat, ki so segale čez nart... meni so se zdele obupno grde, in sem mami jasno povedala, da jih ne bom nosila, pa če so noge še tako tople v njih.

Seveda se spomnite. Sej ni tako dolgo nazaj...ali pač? :)

(sem vedela, da ne smem brisat stare napisane poste...vedno lahko pride kej prav)

Presenečenje!

2008-12-27T18:57:00.005+01:00

Skoraj bi bilo novoletno, pa sem se odločila (priznam- več neimenovanih oseb mi je že grozilo) da vam napišem kaj se mi dogaja.
Uhm...poleg novoletnih zabav?
Ja no... prvič v življenju sem bila na čisto tapravi bolniški. Desno uho se je odločilo, da bo neki časa neslišalo in tako sva skupaj ostala doma. Zadeva je bila jako čudna saj me ni nič bolelo, ker pa delam veliko s telefonom ni kazalo druge kot prebit teden izven kolektiva. Rezultat tega je pospravljena soba, sitnoba na višku in prebrani časopisi.
Ampak ta novica je že passe in sem sedaj že v formi in v službi.

Se je pa mojemu bratu utrnila niti-tako-zelo-slaba ideja o biznisu, ki bi koristil obema.
Ker je želel v naslednjem letu preuredit nekdanje prostore stare hiše v pisarno, pa bo projekt preložen, smo se odločili, da jih preuredim jaz in uporabim za svoje stanovanje. Sploh se ne morem odločit ali je to sedaj dokončno. Sem pa človek, ki misli na prihodnost in tako se mi je vedno zdelo, da bi to bilo slej kot prej potrebno narediti.
Če na kratko obrazložim reč- dva prostora že imam (kuhinjo in spalnico), dograditi je potrebno kopalnico, eno od oken spremeniti v vrata, dati nove cevi in priključke, ploščice...in stanovanje je tu. Težava je v tem, da bo moral brat medtem še rušit zidove v tistem delu stare hiše kjer bo potem zares imel pisarno, in bo tako medtem bivakiral v "mojem delu". Ampak to bo vseeno ok. Važno je to, da dobim končno svoj kotiček, ker se mi zdi, da je moje življenje trenutno na točki 0 in da potrebujem kak izziv (Vesna a nisi mogla it na kakšen tečaj keramike?!? :)
Nisem 100%, da sem se prav odločila, ampak ne morem in si ne želim, da bi čez leto dni zmajevala z glavo češ, koliko bi že lahko bilo narejenega. Saj poznate pregovor, da se še tako dolga pot začne s prvim korakom? No, tako je sedaj to.

Vse, ki me sprašujete o ljubezni naj pomirim, da sem še samska, in da lahko še naprej dajete mojo telefonsko neštetim osebam, ki jo želijo (če nimate verodostojnega izgovora naj vam kot tak služi prodaja oljčnega olja SanBortolo :)
Vsem, ki me sprašujete kdaj pridem spet v Ljubljano naj povem, da bo to okoli 17ega januarja, ko imamo vaje in nastop za predstavo.

Vsem, ki me sprašujete kako se imam, pa naj povem, da mi ni hudega in da sem vam hvaležna, da mi grozite ob nepisanju bloga. To pomeni, da ga pogrešate in predvsem, da pogrešate mene :))

december je blizublizu

2008-11-08T19:10:00.002+01:00

Pa jaz sem faca. Po "teženju" šefice, da pa je sedaj že res čas, da si vzamemo paketek petih dni dopusta skup, se jaz, bravo bravo, odločim ravno za teden, ko imamo takointako ponedeljek fraj. Mislim...in sedaj imam dodaten dan dopusta, ki ga moram porabit do februarja. Sej ne, da bi bilo kaj narobe, pravzaprav je to super. Izkoristiš štiridnevni dopust, doma si pa cel teden :) Ampak smotano je to, da je mišljen paketek petih dni, in ne štirih. Mah, bo že.
No, pa da še pojasnim. Ker delam v italijansem podjetju (pa čeprav na slovenskih tleh) imamo drugačne praznike kot Slovenci. Tako delamo vse zgolj slovenske praznike, za italijanske pa smo doma. Weird indeed :)) Kakorkoli- jaz imam, iz še neznanega vzroka, ki ga pogojuje dejstvo, da se mi ne da pogledat na net, 8.12. dela prost dan. No...toliko se mi je pa že dalo, da sem na koledar pogledala to, da imam v letu 2009 en delovni dan več kot moji slovenski kolegi :)

Zaenkrat pa še ne pogrešam dopusta in se prav veselim delovnih tednov. Je pa super tudi to, da so mi šefi dali dva dni več, ker se kulturno (če se vreščeči babi na odru lahko tako reče:) udejstvujem.

Danes mi je Snežinka sporočila, da jutri ne morejo priti obirat oljk, ku ji njen mož malo nagaja ;) No, upam da bo čimprej vse ok, in da se vidimo v tednu, ko bom v Ljubljani. Sej če bo deževalo tudi ostalih ne bo. Pa lih zdej pada ta dež, ko imamo ogromno oljk in čakajo, da jih posmukamo...

UuU Fantastic Indeed

2008-11-05T19:41:00.002+01:00

“Sleep Through The Static”
Jack Johnson

Trouble travels fast
When you're specially designed for crash testing
Or wearing wool sunglasses in the afternoon
Come on and tell us what you're trying to prove

Because it's a battle when you dabble in war
You store it up, unleash it, then you piece it together
Whether the storm drain running rampant just stamp it
And send it to somebody who's pretending to care

Just cash in your blanks for little toy tanks
Learn how to use them, then abuse them and choose them
Over conversations relationships are overrated
"I hated everyone" said the sun

And so I will cook all your books
You're too good looking and mistooken
You could watch it instead
From the comfort of your burning beds
...Or you can sleep through the static

Who needs sleep when we've got love?
Who needs keys when we've got clubs?
Who needs please when we've got guns?
Who needs peace when we've gone above
But beyond where we should have gone?
We went beyond where we should have gone

Stuck between channels my thoughts all quit
I thought about them too much, allowed them to touch
The feelings that rained down on the plains all dried and cracked
Waiting for things that never came

Shock and awful thing to make somebody think
That they have to choose pushing for peace supporting the troops
And either you're weak or you'll use brut force-feed the truth
The truth is we say not as we do

We say anytime, anywhere, just show your teeth and strike the fear
Of god wears camouflage, cries at night and drives a dodge
Pick up the beat and stop hogging the feast
That's no way to treat an enemy

Well mighty mighty appetite
We just eat 'em up and keep on driving
Freedom can be freezing take a picture from the pretty side
Mind your manners wave your banners
What a wonderful world that this angle can see

But who needs to see what we've done?
Who needs please when we've got guns?
Who needs keys when we've got clubs?
Who needs peace when we've gone above
But beyond where we should have gone?
Beyond where we should have gone
We went beyond where we should have gone
Beyond where we should have gone