Predvčerajšnjim me je zagrabila neverjetna želja po bloganju...mislim... res čudno, če vzamemo za primer dejstvo, da nisem nikoli našla pravega smisla v pisanju dnevnika. Malo je h temu pripomogla lenoba in nestanovitnost, več pa občutek, da pravzaprav ne potrebujem pisanega medija, da bi si zapomnila res pomembne reči. Sej nič ne rečem... veliko reči pozabim. Ampak zaradi tega se ne počutim nič bolj jezno. Mah... kdo ve,... mogoče mi bo bloganje všeč in bom celo pri tem vztrajala... No, kot se spodobi bom v naslednjih blogih napisala kaj o sebi. Za zdaj pa naj bo to to, da vidim, če in kje sem skrenila s smeri, ki mi jo tako prijazno kažejo razne puščice in gumbki na spletni strani blogov :)