Poezija VesneG

Danes vam po dolgem času ponujam svoje pesnjenje. Huh... ta je bila res težka. Že kar nekaj časa se mi je v glavi rojevala želja, da napišem pesem, ki ima prav poseben slog. Nekaj mesecev nazaj sem namreč v oddaji Literarni nokturno poslušala prevode nekega avtorja, ki so me popolnoma navdušili. Žal si nisem zapomnila njegovega imena saj so ga samo enkrat ponovili, pesmi, ki so bile prebrane pa so bile prevedene zgolj za tisti večer.
No, sami boste videli, če vam je všeč, tako slog, kot pesem. Žal je vsebina temačna, na koncu pa se le spelje v bolj nevtralen tok.

Za boljše razumevanje še razlaga sloga;
Anadiploza ali bližnje ponavljanje (grš. anadiploo = ponovim) je prevzem zadnje besede za začetek novega stavka, na primer: To vam je človek, človek izredne moči.
Posebno učinkovita je ta figura v poeziji, ko ista beseda zaključi prvi verz in začne drugega: Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? (Gregorčič)

ČAKANJE

Čas grize kosti,
preperelosti lik,
v glavi misli,
in raskavih rok dotik

in raskavih rok dotik
vislic, v poslednji noči,
za beli dojki, zate mik,
črno smrt čakajoči

črno smrt čakajoči
udje, in na ustih opoj
te pesmi, ki v nemir se boči,
morda danes, nocoj

morda danes, nocoj
dočakam te sanje,
ko me v rakvi samo, ne s teboj,
poneso vanje

poneso vanje
v trenutku, ko jokal bo svet,
ti pač ne, ker zanje,
moral postati boš poet

moral postati boš poet
nagrobnic, napiši to pesem
mojim kostem, ki jo kot asket
mrlič v večnost ponesem.

Napisala VesnaG