pa to ne more biti res?!? zadnjič sem bila na blogu en mesec nazaj

A a a... vsi pišete...Ja torej. Sploh ne zato, ker bi vsi to počeli. Absolutno ne. In niti ne zato, ker že dolgo nisem. Not indeed. Samo...pisati...evo...potrebuješ temo. In jaz jo imam. Temo pred očmi. Potrebuješ čas. Lahko bi si ga vzela. Ampak si ga ne. Zato naj samo napišem par reči, ki se dogajajo:
- v četrtek pride eletričista dat letriko not (električar)
- v petek se dela plošča (estrihi)
In potem se počaka, da se dobi nova plača :)

Po mojem laičnem občutku ob gradnji, je to še zadnji tak večji strošek. Potem se gre na tiste manjše, a gostejše. Bo, počasi bo.

Drugače pa nič novega. V službi je vse po starem. Katastrofično potemtakem :) Ena sodelavka je že dala odpoved. Bomo videli kaj bo. Delam samo zaradi plače,...še dobro da jo tako krvavo potrebujem :)

Uhm... nekako se mi zdi, da sem zlezla iz načrta tega življenja. Spolzela sem dol in zdej se kr ne morem prilepit. Včasih sem se v takih trenutkih ostrigla ali pobarvala...ampak zdej ... skinhead stil mi verjetno ne bi pasal a? :) Moja moralizirajoča stran bi rekla "Če iščeš rešitev zunaj sebe je ne boš našla. Rešitev je v tebi...in ko jo iščeš, uvidiš da sploh ni bilo težave" :)))

Skratka...grem spat. Mogoče doživim razsvetljenje.

EVO! Eureka! DOŽIVELA RAZSVETLJENJE- depresirajoče vreme na obali je prevzelo tudi mene. Ampak...ampak tole...tole je ozdravljivo! Čisto komot mine. Ne rabi se limat kamorkoli. Jeee! Mi je že lažje.
In sploh ni bilo treba čakat do jutra.