A kot Avtocesta

Avtocesta je roman, ki sem ga uvrstila tudi v rubriko Moje knjige. To pa zato, ker mi je res všeč (ma ne Vesna?!? :) Všeč mi je opisovanje različnih usod ljudi, ki jih kasnejši vrh zgodbe združi med sabo. Ljudje, ki se ne poznajo si ob tragičnem dogodku pomagajo, stojijo naproti, se sovražijo ali zgolj so. So del zgodbe, zgodbe o avtocesti, ki jih kot ogromna infrastruktura brez svojega obstoja, brez zavedanja, da je, združi. Ob popolnoma istem trenutku se njihova življenja prepletejo. Ta trenutek pa prav vse privede do spoznanja, da njihove dotedanje skrbi niso več pomembne...pomembno je to, da lahko živijo naprej in da njihov obstoj nikoli več ne bo imel enake teže.
Če je kdo prebral knjigo ve o čem govorim. Ostalim upam, da nisem preveč razkrila in da jih bo mogoče knjiga pritegnila. Je pač roman. Nič takega skrajno filozofskega ali težko razumljivega. Osebno pa mi je všeč ta povezava z resničnim življenjem. Kolikokrat razmišljam o usodah ljudi, ki jih srečam v življenju. So srečni? So zaljubljeni? Imajo res vse kar si želijo? Kako so živeli? So priljubljeni ali jih ljudje mrzijo?... Ja. Če niste tega vedeli o meni, zdaj veste. Mislec sem... o nepomembnih rečeh največkrat :)... ampak to ni bistvo...bistvo je to, da moramo biti odgovorni v naših ravnanjih do soljudi, in da po nepotrebnem ne rušimo ravnovesja v sebi in svoji okolici. Koneckoncev imamo vsi svoja, različna življenja in ne moremo vedeti kaj je sopotnika na avtocesti življenja privedlo, da je tu in da tako ravna.... Še preveč je ostalih reči, ki nas jezijo in prizadenejo. Pika.