ponedeljek, april 02, 2007

Drugoaprilski

Joj koliko reči bi vam imela povedati. Ampak se mi zdi, da bi vas z dolgim postom nasičila. Da bi se vam že iz spoznanja, da je za brati preveč, ne zahotelo počakati na naslednji post. Ki bo, ker pisan med tednom, ko že v naprej vem, da bo polno zaseden, seveda kratek. Tak... za umes. Da vam zaprem usta ;)
No, vseeno se je zgodilo veliko reči. Uhm... no, nekaj. Pravzapravc malo. Pač zame ogromno :)
Kot veste mi ni počila guma. Baje se lahko zmisli in sika kljub temu, da ni smrtno ranjena. Le tako, da nas postavi v ponižni položaj. Morda upa, da ji postavimo svetišče, da bi res ne izpustila duše. Na-a. Ne bom. Zdaj pa sploh ne. Nima načel ta guma. Če je mislila počit bi to storila. Sedaj je le izgubila verodostojnost in vse dotlej dokler mi tretji človek, ki ga srečam, ne reče da imam počeno gumo, no vse do takrat ji tega ne bom verjela. Pa naj sika kolikor hoče.
Sestala sem se tudi z mladeničem iz Slovenske filantropije. No, to je podtočka posta v katerem sem napisala, da počasi izpolnjujem svoje novoletne načrte. Ker, sej veste. O tem sem že pisala. Nima veze kdaj, zakaj in kako smo si zadali načrte. Bistveno je to, da jih pričnemo zavestno uresničevati. In to ne naslednji mesec, češ da je do npr. decembra še daleč. Ne, takoj je potrebno to storiti. In tako sem se naučila kuhati že 5 novih jedi, ki jih tudi pridno kuham in tako podim lenobo, ki mi šepeče, da je enostavneje kupiti zamrznjeno hrano. Ali iti ven na kosilo. Ne. Vesna se skrbno pripravlja na samostojno, odgovorno življenje v novem domeku. In sedaj na ta sestanek. Se še spomnite, ko sem vam napisala, da bi rada brala pravljice otrokom v vrtcu? To je to. V bistvu še ni določeno s kom in kje bom nudila prostovoljno delo. Velik korak pa je storjen v smislu, da sem se obrnila na organizacijo in ne na posameznika. To zadnje mi namreč ni prineslo željenih sadov. Niti vonja po sadju ne :) Dečko je bil sila zainteresiran in verjamem, da mi bo našel tako dejavnost v kateri bom kar najbolje dajala svoj prispevek kot prostovoljka. Poročam.
Glede urednikovanja sem močno poprijela in teden, ki je pred mano, bo nabito poln. Upam samo, da mi bo uspelo izdati revijo do roka, ki smo ga določili. Malce sem razočarana nad pomočjo, ki bi mi morala biti nudena s strani tistih, ki so zato določeni. Kakorkoli… napake ki so jo naredili naslednjič sigurno ne bodo ponovili. Žal sem sedaj zaposlena in ne morem urejati revije vsak dan, zato skoncentriram to dejavnost v par dni in takrat zahtevam, da "moja pomoč" naredi tisto kar jo prosim. Sicer pa sem one-man-band. Danes popoldne bom naredila 200% več kot v četrtek, ko sem imela na uslugo še ostale akterje. No, vsaj upam. Mora mi uspeti, da potem zgolj na hitro nadomestim lektorirane članke z nepopravljenimi, dam na cd in odnesem oblikovalcu. Skrbi me le to, da imajo te dni moji odgovorni neke velepomembne sestanke in to pomeni, da bom alone-one-man-band-again. Tudi neprijetno opravilo izbire tiskarja je za mano. Sem pa videla, da mi gre dajanje pozitivnih in negativnih odgovorov kar dobro od rok. Zadeva je bila izpeljana profesionalno in nihče mi ne more očitati, da sem zadevo poenostavila.
Jutri grem h frizerju. Včeraj pa sem se odločila, da se naslednjič pobarvam v rjavo. Mogoče se moje rdeče obdobje končuje... kdo bi vedel. Nemir me daje. Če pač nikomur nisem všeč je vseeno kakšne barve sem. Zato bom naslednjič rjava. Imam pa novo rdečo zobno ščetko. Veseli me, da sem končala vse tiste dvojne kremice, ki jih človek dobi za rojstni dan in jih ima potem ma zalogi celo leto. Dvojnega imam samo še gela za tuširanje (to je odločitev), deodoranta in zobni pasti, ki pa sta dve zaradi tega ker je ena polirna in ni primerna za vsakodnevno redno uporabo. U, moram bit odkrita. Imam še tri labele, ker se mi jih ne da prestavljat iz torbice v torbico in mi to poenostavi zadevo :) Tako. In če se sedaj predstavniki moškega spola zgražate nad tem kopičenjem reči, r0aje povprašajte svoje punce... boste videli, da sem sedaj izven normale.
Drugače pa me kot prostočasna dejavnost najbolj zaposljuje Tabor in ljudje tam. To je neverjetno. Enostavno se mi zdi, da bi teden, ko jih ne bi videla bil popolnoma prazen. S Koljo se slišiva skoraj vsak dan. Toni je v mojih očeh pridobil še večji plus po petkovi spovedi (tisti, ki ste verni morda poznate občutek, ko ti nekdo res prisluhe in pove ravno tisto česar si bil najbolj potreben. In ni ga človeka ali usode, ki bi me prepričala, da Boga ni). Z Ano že razmišljava kako bi uskladile datum duhovnih vaj, da bi bile cimre. Zlatko je moj zlatek. Gospa v prvi vrsti moja prijazna podoba starosti. Borut in Marko vir nasmihanj med mašami. Gospod s plešo stalnica v klopi. Katja moj ključar. Ne vem. Sem vam rekla, da me prevzema nemir. To bo tudi zaradi versko-filozofskih debat, ki jih imava s Koljo. In ko govoriva o njegovem odhodu v Ukrajino se čuti, da nama je žal. Že sedaj. Ampak to vemo- nekateri prijatelji so ti dodeljeni za določen čas. Da ceniš ta čas in ga ohranjaš v spomimu. Kljub temu, da bo taisti čas prinesel tudi zameglitev teh občutij. In postala si bova zgolj znanca, ki se morda nikoli več ne bosta srečala. Je že tako. Čez to sem šla že večkrat in ko o tem govorim je le malo ljudi, ki se z menoj strinja. Kot bi si zakrivali oči nad tem, da tisto prvo, edinstveno prijateljstvo je zgolj to. Edinstveno. Ni dolgoročno, ker raste in se razteza in nekoč poči. In čez leta imaš le drobce. Ki pa so kljub temu pomembni.

Dodajam vam še svojo novo poezijo, pozdrav in kot željo veliko prijetnih doživetij v tednu, ki je pred nami. Grem nemirit svoj dan :)

Smem?

Poljub na tilnik
tako lahen kot dih.
Si sploh želiš
biti ujet v nemiren stih?

Bi mogla te
drugače narisati?
S prsti okornih rok?

Tilnik- nebesni obok,
poljub- omamno dražilo
mojih čutov,
ki pretenciozno želijo pripadati nekomu.

Ne tebi.
Tebe nikoli ni bilo.
Bil si privid in sanje in želja in nemirno spanje.

Poljub na tilnik
Tako težek kot nakovalo
Te smem opisati?
Prosim. Dopusti vsaj malo.

5 Comments:

At 4/02/2007 11:16:00 dop., Blogger Špela said...

oj, ti si pa res zaposlena. Kako se piše un Borut, ker ga mogoče poznam. lep pozdrav iz študenta, kjer knjige in učbeniki prašni čakajo, da se jih usmilim in odprem, no ali pa vsaj samo pobrišem prah z njih :)
čao !

 
At 4/02/2007 01:42:00 pop., Blogger VesnaG said...

Pa kaj je s tabo Žoržeta? Lih vse moje znance pa ne moreš poznati ;)

No, brez heca. Borut ne vem kako se piše, ga pa skoraj 100% ne poznaš.
Zdej pa pojdi brisat prah s knjig, da boš neobremenjeno prišla na SBBVG2.

 
At 4/02/2007 10:06:00 pop., Blogger Špela said...

do takrat se bo spet nabral :)
drgač sem pa prej pozabla pohvalit to čutno pesem, zelo lepe komparacije daješ. še malo jih napiši, potem pa se lahko zmeniva, da ti jih v ruščino prevedem :)
p.s.: a je Borutu malo čez 30 let ?

 
At 4/03/2007 10:06:00 dop., Blogger VesnaG said...

Jeeee... imela bom pesmi prevedene v Ruščino :)))
p.s. Žoržika sej veš- ko enkrat javno napišeš to pomeni, da te lahko pocukam za rokav. Ampak moraš pazit na rime, ki so mi zelo dragocene.

p.p.s Zdaj pa moraš OBVEZNO odpret knjige, da se naučiš takega prefinjenega prevajanja. Ajde, dejmo :)

 
At 4/03/2007 11:54:00 dop., Blogger Špela said...

veš kako je s tem ? ponavadi prevajalci kar izgubijo del rim in je pol vse krajše, lep primer je Puškinova poema Poltava. zato se spremeni tudi verz, ampak jst se bom zate posebej potrudla :)

 

Objavite komentar

<< Home