Wiiii.... začetek.

Joj joj... same žalostne novice ta teden. Z mano sicer vse v najlepšem redu, so pa okoli mene zelo žalostni ljudje. Držim pesti, da jih čimprej spet sreča srčni in duševni mir.

A kako meni?
Mah, ni za se (preveč) pritoževat. Službeni empirizem je pričel delovati tudi v obratni smeri- neka ...uhm, ne, ne morem ravno reči prijaznost...no, neko zatišje pred izlivi slabe volje vlada. In tako lahko v miru in veselo delam.

Pa še to vam moram povedat...kar JE grozno. Morate držat pesti! Jutri grem na sestzanek z direktorico Javnega stanovanjskega sklada, ki mi bo (srčno upam) povedala vsaj kakšno opcijo glede moje selitve. In upam, da me ne pošlje na Šmarno goro (ki je tako in tako od Srečkota:), češ da nimajo druge lokacije.

In ker vem, da si želite še veliko SBBVG-jev...MORATE pozitivistične misli brzotelepatsko poslati h meni. Jutri ob 8.00 uri.

Wiiiii.... konec.