Fenomeni pogojeni s feromoni?

Naslov teze: Fenomen kopičenja posode v odcejalniku in fenomen kuhinjskih krp.

Dejstvo: tri stanovalke, veliko jedilnega pribora
Predpostavka: vsaka ima preference pri izbiri pribora in ostalih reči v kuhinji
Situacija: Skoraj vsako jutro je potrebno iz našega odcejalnika pospraviti goro posode, ki se je nakopičila tam preko prejšnjega dne. Zdej razumem, da imajo nekateri prav posebne želje, da jedo s posodo, ki jim kar najbolj ustreza. Tako z estetskega kot funkcionalnega vidika. Vseeno pa bi človek pričakoval, da se meja normale giblje od minimalnih treh jedilnih garnitur, do nekje maksimalno 5-6. Tukaj je potrebno razložiti še to- Če bi stanovalke jedle hkrati bi logika množičnosti bila popolnoma na mestu. Ker pa se to nikoli ne zgodi je fenomen kopičenja posode zelo zanimiv. Posebno z vidika nekoga, ki jo vsako jutro pospravlja (s tem nočem reči, da je druge ne) in, ko potrebuje karkoli vzame reč iz odcejalnika. Zakaj je druge ne je vprašanje, ki se ga bom zgolj površinsko dotaknila. Konec koncev je to občutljiva tema, ki sem jo že poskušala razvozlati pa mi ne uspe.
Povrnimo se h vprašanju. Zakaj ne vzeti posode iz odcejalnika in se vedno znova sklanjati v spodnje, ali raztezati v zgornje omare?
Zakaj naslednje točke ne ponujajo oprijemljive in praktične rešitve?
1. Posoda v odcejalniku je pomita in čista. Torej ni nikakršnih zadržkov za njeno uporabo.
2. Čeprav se včasih zgodi, da je najljubši kozarec pod lonci, ki se sušijo nad njim , se za 11 žlic, 8 vilc in 6 nožev (ki se sušijo na popolnoma dostopnem mestu), tega ne bi moglo reči.
3. Kavo pijemo maksimalno 2x dnevno. Za čaj nisem prav prepričana- najbrž nekoliko več (ampak sem vesela, da ima ena od punc je dve priljubljeni šalci in je to maksimum posode, ki jo za ta obred uporablja). Po kakšni logiki se naslednjega dne, vsak dan zapored, pojavijo v odcejalniku 5-6 šalc? Pri dejstvu, da jaz vedno, in to ponavljam, da bi si reč boljše predstavljali, ne da bi se vlekla ven, vzamem posodo ki je odcejena.
4. in 5. in 6. in v neskončnost naprej- tu se pojav kopičenja ne ustavi. Kopičijo se nam krožniki, kozarci, šalce,... Edino lonci ne. Ker jih imamo malo in ker ne kuhamo redno.

Pojav o katerem vam še želim spregovoriti je kopičenje kuhinjskih krp. Povejte mi- koliko kuhinjsklih krp potrebujete v kuhinji v popolnoma povprečnem dnevu? Ne vem, meni se zdi, da je ena (zaradi različlnih kulturoloških navad dopuščam še številko dve) popolnoma dovolj. In ko se ti dve umažeta se ju zamenja. Četudi se eno uporablja za podstavek pri vročih krožnikih (za lažje razumevanje mojega preučevanja povem še, da imamo podstavek za lonce) bi bil pojav 3-4 krp v kuhinji skorajda smešen. Ja, pa se zgodi tudi to. Na vsaki površini imamo torej svojo, lepo pomečkano in čisto krpo. V najboljšem primeru pa 3 polovično čiste obešene na kljukici.

Bi lahko opredelili fenomen kot obče znan?
Zakaj si ne upamo spregovoriti?
Nas morda strah pred neupravičenim sumom, da imajo sostanovalci fetiš na vun-štrleče vilice in super upojne krpe, straši?
Ali smo morda mi tisti, ki ne razumemo, da mora predal, s tem ko se včasih popolnoma sprazni, spočiti od težkega in težaškega dela?
In da je izjemno pomembno, da imamo vedno neparno število krp v razmerju 2 zeleni, 1 rdeča in ena poljudne barve?

Ne vem. Vem pa, da bom jutri zjutraj ponovno pospravljala 4 krožnike, 2 zajemalki, 7 žlic, 8 nožev, 5 žličk, 7 vilic, dve posodici, 4 kozarce, 4 šalce, dva pokrova in morda še kakšen lonec.
In če ste morda pozabili- v stanovanju stanujemo tri punce.
Ena si pripravlja jedi izključno v mikrovalovki, druga 90% obrokov je na bone in tretja je prelena, da bi si kuhala kakšne mojstrovine.

Fenomenalno fency življenje.

EDIT POST- Želim si pospravljene posode.