Ovulacija tako in drugače

To je nezaslišano. Grozovito. Moje jajce. Imela sem jajce. Tako za vsak slučaj. Ko ne bo časa za kuhat bi si ga vrgla v ponvico, posolila, popoprala, fliknla gor en sirčič in jajček bi izginil v pol minute. Pa ga ni bilo!?! Moje jajce. Odprem hladilnik. Si pomanem oči. Pretipam mesto kjer je bilo jajce. Ni ga. Dvignem paštetke, v slučaju nerazloženega kotalenja. Pa nič. Jajčka ni. Pa tako lepo, majhno. Če si predstavljate- malo večje kot od prepelice. Recimo da je od propolice (večja prepelica seveda). Čist tako. Luštno. Moje!!!!
In sedaj- Mateja je samo koruzo, sladoled, kivije in juho. Torej kdo je pojedel moje jajce?!? Ne, nič ne bom obsojala. Zločinka že ve da je kriva. Sploh ne bom rekla, kdo bi lahko bil... Ker nočem javno povedat...sam...Sam... Neža kako si lahko tako grozna?!? Joj prejoj. Moje jajce.
In tako sem jedla zdravo kosilo sestavljeno iz kruha, turistične paštete, zenfa in paprike. Za posladek pa banana. In sedaj, ko bi mogla delat pišem ta post. Ker sem čist iz sebe. Ker ne morem delat pod pritiskom zavedanja, da se mi je pokvaril natančen načrt hitrega kosila. Buuuuuu.... ueeee... smrk, smrk...
Najbrž bojo hormoni. Ta PMS, SMS in še kak LDS. Kaj pa vem. Vem samo to, da grem zdej res delat. In vedi- zločinka- da mi lahko kupiš celo kokošjo farmo pa ne bo pomagalo. Konec je jutranjih zajtrkov, da veš! (predvsem zato, ker začnem naslednji teden delat ob 7.00 zjutraj :D

p.s. No, ker pa smo ravno v Velikonočnem času... ti dovolim, da si odpustek pridobiš (ko boš imela čas) s peko palačink :))) Jeeee :)