da boste tudi vi malo zraven

Torej. zadeva je takšna stoji pa takole:
blogam ne zato ker bi pisala samo o tem kako napredujejo priprave na predstavo. Zato bom napisala kaj smo počeli v tem tednu in kaj nas še čaka:

V petek pred tednom dni smo pričeli s snemanjem klipov. Pravzaprav se je vsa stvar pričela že kakšen dan prej, ko smo iskali prostore in statiste in usklajevali vse to. Tako smo prvi dan snemali dva klipa, drugi dan enega (prav smešno je bilo gledat koordinacijsko ekipo, ki cel popoldan bivakira na Miklošičevi:), tretji dan smo snemali sceno avtobus.
ANEKDOTA1:
Imeli smo najet avtobus in voznika, nismo pa imeli obleke za igralca. Pa je bil ta pravi voznik tako prijazen, da se je slekel in dal srajco in kravato mojemu soigralcu, da smo lahko snemali brez zamud.
ANEKDOTA2:
Ves čas snemanja je avtobus vozil igralec in ne voznik. Le-ta pa je bil v avtobusu in tako še pomagal pri statiranju (juhuhu). No in ko je zvozil tisti krog in znova prišel na izhodiščno točko je zapeljal čez robnik pločnika. Statisti so bili kar nekam bledi v obraz. Le zakaj? :)) No, potem se je pa Gregor odlično izkazal in po 116 krogih vedno bolj prepričano igral zdolgočasenega voznika. Spet- kdovezakaj :)

Popoldan istega dne smo snemali nogomet.
ANEKDOTA3:
Režiserju je bila ena scena tako všeč, da je rekel snemalcu naj gre na drevo in naj to snema še dol z drevesa.

V ponedeljek so snemali klopco in ne vem kako jim je dogajalo.

V torek smo bili znova skupaj in pričeli dan s snemanjem "cerkve".
ANEKDOTA4:
Teo je maskerka ličila skoraj pol ure, da je na koncu...izgledala naravno :)
ANEKDOTA5:
Koordinacijska skupina, ki skrbi, da vse poteka gladko in brez zapletov, je tudi tokrat čepela pred setom snemanja. Pa pride bližje en gospod in nas vpraša, če nam lahko zapoje Ave Marijo. In nam jo je. Pod drevesi nam je res lepo zapel (bil je tenorist) Ave Marijo.

Popoldne smo se preselili v študentski dom, da posnamemo še zadnjo sceno, ki smo jo snemali od 16.30 do 21.00 ure zvečer. Ne moreš verjet!?!
ANEKDOTA6:
Jaz in gospod režiser sva nekoliko...uhm kako bi rekla...neka tenzija je med nama, čudna energija...skratka- res obupano gledam kako oni ponavljajo 100x eno in isto reč, ko prideta on in snemalec iz sobe in reče režiser snemalcu "Ne, še enkrat moramo...to smo presneli...", snemalec pa opravičujoče pogleda mene in "Neki smo presneli... zgleda da bomo še enkrat to zadnje..." Si morate mislit moj obraz v tistem trenutku? Ne, boljše da ne. Če bi pogledi ubijali bi sedaj blogala iz zapora obtožena dveh umorov. In potem me oba pogledata ku dva angelčka in rečeta "Smo se hecali, smo končali..." Grrr :) Ampak finta je bila pa dobra :)

V sredo smo se relaksirali. V četrtek pa smo šli v nabavo kostumov.
ANEKDOTA7:
Maja (naša "mentorica") nam je, ko smo govorili o kostumih pravila, da bi lahko imeli korzete. Ker so fajn in lepi. Ko pridemo v trgovino mi naša kostumografinja prinese korzet in reče naj ga poskusim. Vam rečem- to reč si je izmislil moški, definitivno ne ženska z joški. Torej prav. Korzet je potrebno spraviti na Vesno. Dam roke v zrak in pričnem vleči dol. Vsa stvar se zatakne nekje na polovici in tako z glavo v korzetu, rokami v zraku in štrleča v nebo kot kakšna raketa, prosim Mijo za pomoč. Takrat pa se začnemo vse tri (Barbara je gledala kaj zavraga poskušamo narediti) tako smejat, da nismo mogle več nič. Ko je videla kostumografinja kaj se dogaja je prišla na pomoč in videla moje solzne oči. Rekla je "Revica te boli...čisto si objokana..." Jaz pa komaj dihala od smeha.
No, korzet no go. Tako smo našle druge variante oblek, ki ne potrebujejo petnajst oseb za pomoč pri natikanju. Vseeno pa se nam je kmalu videlo, da smo atipične ženske, ki ne marajo šopinga.

Popoldne sva imeli z Mijo še "postavitev točk s plesalci". Prišel je en ...uhm... skratka- bilo je fajn. Fant ima jasno glavo in v dveh urah in pol sva imeli postavljeno točko, ki bo sicer zelo moderno narejena (nikoli si nisem mislila, da bom kdaj v kakšni zgodbi z izraznim plesom) ampak občutki so super. Žal mi je samo, da nista bila na vaji oba plesalca (ker plešemo s tistim, ki ima v dnevu predstave čas), da bi videli, če je med nami ista energija. Učim se, da je pri najtežjih scenah ravno to tisto (ta nevidna interakcija med igralcema), kar lahko naredi odlomek dober, ali pa ne. Upam, da se bomo s plesalcem številka dva (razvrstitev zgolj po vrstnem redu znanstva) tudi tako zelektrificirala, da bo scena lepa.

Danes zjutraj sem snemala svoje off-e (ne da se mi razlagat- boste videli). Ni bilo tako hudo in smo kmalu končali.

Danes imamo težke vaje, prav tako v nedeljo. A se zavedate, da bomo šele ta vikend (in naslednjič šele v četrtek popoldne) zvadili celotno predstavo?!? Jap, jaz sem tudi malo zaskrbljena...
V ponedeljek gremo h frizerju, popoldne pa spet vaje s plesalcem.
V torek imamo tiskovno konferenco.
Baje, da smo sredo fraj (zaenkrat to velja...ampak nam se včasih zgodi, da moramo kaj urihtat v naslednje pol ure...).

ČETRTEK
Jeeee- premiera!!!
Ojoj... no ne vem... boljše da ne komentiram... bomo videli kako bo to...