Steklena krogla

Tako. To naj bi bilo to. Takim kot sem jaz pravimo po naše KLAĆ. Zakaj? Ker se klatimo po svetu. No, osebno se ne klatim ravno po svetu (izuzevši popolnoma racionalno razlago sveta kot realnega objekta univerzuma), se bom pa že 4. selila v 15ih letih. Če človek tako pogleda to sploh ni tako frekventno. In sploh- selitve so se vedno dogajale v radijih 20 km. Edino kar je tukaj zanimivega (če sploh:) je to, da sem v januarju zamenjala stalno bivališče. In sedaj se mi obeta vrnitev na staro.
A kako mi je? Ne vprašajte. Sedaj sem dobro, čez pol ure bom spet zamorjena zaradi življenja, ki ga zapuščam.
Ne vem. Saj vem, da bo čas vse postavil na svoje mesto. Ampak trenutno bi prav rada pokukala v kakšno stekleno kroglo, da mi razjasni, če/kdaj mi bo žal za ta korak.
Že desetletje sem namreč prepričana, da je Ljubljana mesto v katerem imam več možnosti. Traparija! Pravzaprav se verjetno slepim. Že vrsto let iščem, a ne najdem, službo, tipa in prijeten dom. Edino, kar mi je gospa v teh letih servirala je bilo kup prijateljev in hobije v katerih uživam. Jap, če tako pogledam se sprašujem zakaj nisem ušla odtod že prej. Če pa pomislim, da sem doma 80% manj samostojna, da bom spet živela pri starših in da imam na obali zgolj eno prijateljico...potem...je boljše, da neham razmišljat :)
Pravijo, da se bo vse uredilo. Vem. Sama pravim, da moram predrugačit svoje vrednote. Težko.
Ali je to znak? Zakaj pa ne? A veste, da sem sedaj prvič dala prošnjo za službo na obali, ...in jo dobila! Torej bom samo še zamižala in pričela s flirtanjem. Če je bilo z delom tako lahko...mogoče pa...
Res rabim enega, ki mi bo enostavno rekel "Ma kje si bila ti klać, da te nisem jemu do zdej?"
In takrat bo vse uredu.
Gremo! Moj korak čaka, da ga naredim.

V Ljubljani sem samo še ta teden. Z 21. julijem 2008 pričnem službo v Izoli.