B kot bonboni

Tako je. Prav ste prebrali. Bonboni. Na misel mi je prišlo veliko besed, ki se začnejo s črko b. Izbrala sem bonbone. Predvsem me je v to prepričalo dejstvo, da bom kmalu imela rojstni dan (22.9... če niste vedeli...če pa ste, da slučajno ne pozabiste čestitat :) in si najmanj na svetu želim bonbone ali plišaste igrače. Do teh imam še posebej odklonilno stališče. Sem popolnoma praktičen tip človeka. Ehm... mogoče so prav zato tudi darila, ki jih poklanjam največkrat, sicer funkcionalna, po drugi strani pa tudi zeloo dolgočasna. Razne škatlice, odeje, šali, kuhinjska posoda, boni, brisače, knjige, cd-ji... že vse to se je že znašlo v darilnih vrečkah namenjenih mojim prijateljem. Zgolj znancem podarim tudi kaj kar npr. sebi ne bi nikoli... pa upam, da razumejo, da se izvirnost največkrat konča pri moji denarnici.
Aja, še pojasnilo. Post ni namenjen temu, da bi sestavljala seznam daril (res bo lepo, če me boste poklicali in mi čestitali... za darilo bom rajši kasneje sprejemala kakšno omaro ali pralni stroj, ko se preselim :)). Namenjen je temu, da izveste nekaj novega o meni.
Rada torej imam darila, kjer se opazi, da je človek premislil preden jih je kupil. Doma spečeni biškoti, cd z glasbo, ki jo posluša tisti, ki da darilo, kakšna knjiga ali dvd, ki je podarjena po istem principu... skratka... nekaj osebnega ali funkcionalnega. Pri meni se človek ne more zmotit. (to s cd-ji vam razložim v drugem postu...in še vsakemu osebno...ker menim, da je fantastična ideja...no, ok... meni je :).

No, in da se vrnem na temo bonbonov. Teh ne jem (izjema so Orbit). Nekajkrat na leto (čisto komot bi lahko prešteli na prste ene roke) mi kakšen zadiši in ga pojem... drugače pa jih rada ponudim gostom ali podarim prav posebno izbrane naprej. Pred malo manj kot leto sem prijatelju podarila škatlico z bonboni Šumi, Visoki C in KiKi... kdo jih ne pozna?... in domnevala, da mu bo nostalgična ideja všeč. Še dobro, da se nisem zmotila. No, nekaj sem jih tudi sama ukradla iz škatlice...ehm... zgolj iz tega, da jih pač ni šlo več notri ;)... Take pozornosti tudi jaz pač ne bi spregledala. Če se kdo potrudi in mi prinese bonbone, ki "nekaj pomenijo", njemu ali meni...potem se strinjam... darilo je dobro in cenjeno. Če pa so bonboni dodani v smislu "nekaj sladkega"... takrat vedite, da jih pač ne bom pojedla. Ali bodo krasili kakšen krožniček in životarili svoje bonbonasto življenje dokler se jih kdo ne usmili (zaenkrat nimam bonbonoljubnih nagnjenj, da bi jih jaz reševala), ali pa bodo romali naprej h nekomu, ki jih bo z veseljem pospravil v usta. Od sladkarij jem najraje čokolado... njamm... to pa je že zgodba za črko Č :)