Invalid d.o.o. (družbeno odvečna oseba)

Nimam sreče, nimam sreče...poje v enem od svojih komadov Iztok Mlakar. On se sicer pritožuje nad nepravičnostjo tega, da ga kot človeka, ki se je odločil opustit pijačo, vedno dobijo prijatelji, ki ga "prisilijo", da z njimi spije en kozarček. No, s tem nimam težav. Mislim...nimam težav s tem, da imam take prijatelje...itak se nisem odločila, da bi manj pila :)
Težave imam z avtobusi. Ja prav bereste... Spet moja trola štorja. Mogoče pa sem portaiella (VesnaS ne potrebuje razlage, ostali- nosilka nesreče) in bi me človek lahko uporabljal pri izgovorih tipa "Danes nisem mogel na faks, v službo ker so se pokvarile prav vse trole na katere sem čakal" :) Torej. Odločiš se, da se ti ne da it kamorkoli že, se me dotakneš in trola crkne :D No, sicer moram dotično veščino še izvežbat... Zaenkrat mi uspe le to, da ne dela dvižna rampa:)
Zadeva je bila pa pravzaprav takšna;
V četrtek sva šle z Nežo (aja- moja VELIKODUŠNA in OHINSPLOH dobra cimra, ki dovoli da zasedemo njeno sobo in njene postelje za srečanje bralcev bloga VesneG:) malce po BTC-ju. Kljub temu, da sem od slabega občutka, ki mi ga je pustil prvi poizkus potovanja z avtobusom skoraj trikrat bruhala :) sem se pustila prepričat, da greva nazaj s trolo. Ok. Bus pripelje, voznik me vidi, ustavi dovolj blizu. Neža gre vprašat, če lahko spustijo rampo. Prijazen voznik pritisne na gumb, v loncu zabrbota...ups, ne, ne...to je druga pravljica... v podvozju zabrbota, avtobus se malo zniža in...nič. Vesna zaprepadeno bulji v del kjer bi mogla z velikim pompom in zmagoslavnimi fanfarami prilezti ven rampa... pa nič. Ni fanfar, ni ovacij občinstva, predvsem pa ni rampe.
Vem, da je spodaj in vem, da je sovražno nastrojena proti meni... Ne vprašajte kako, enostavno začutim to... Noče ven! Ni MacGyverja, da bi rešil situacijo na svoj edinstven smooth način, ni Schwarzenegerja da bi z grobo silo potegnil ven ta kos železja in ni medvedka Bojana, ki bi lahko s svojim čopičem narisal rampo...ni jih! In tako posledično ni rampe. Ker pač ne dela. Ker je logično, da od 24. prilagojenih avtobusov Vesna naleti ravno na pokvarjenega voznika ali pokvarjeno rampo. Ja, sej grem po Persen, nič skrbet :)
Seveda- Vesna ne bi bila Vesna, če ne bi spet napisala odgovornim obrazložitev, da ob taki "masovnosti" prilagojenih avtobusov, ni razloga, da ne bi popravili še številke 420. :) Sporočim če in ko odgovorijo.

Invalid d.o.o. Part II
Iz daljave slišim vlak... spet pesem? Tudi, predvsem pa tak začetek zato, da vam povem kako se je včeraj pokvarilo dvigalo v bloku ravno v trenutku, ko se odločim, da grem ležernega hoda (uporabljeno zaradi lepe figuralike:) proti železniški postaji, na vlak in domu. Crknjot. Kaput. Ne mrdne. Lučki se bleščita... najbrž se jima zdi fino, da lahko gorita dalj časa... Jaz pa kot kup nesreče tolčem po vratih in v špranjo razlagam, da naj kdo zavraga že enkrat odklopi stop gumb. Pa ni bil stop gumb. Tokrat je bil samo stop.
Ok, pomislim na scenarij "Vesna ostane cel vikend v stanovanju". Pomislim na scenarij "Kako bi zgledalo, da se z vrvjo spustim na havbo kakega avtomobila pod balkonom"... in še "Ali so listi fikusov užitni za jesti?". Ne vem zakaj se mi zdi, da slutite, da mi ni bilo nič od tega všeč :)
Zato pokličem HaloUmrloJeDvigalo, razložim situacijo, pokličem varnostnika na postajo (pomaga pri nakladanju na vlak), mu, da se ne bi počutil izključenega, razložim situacijo in si grem skuhat čaj. Neverjetno, res glamurozno- dvigalo popravijo v rekordnih 15. minutah (prasec- ziher je preizkušalo moje živce) in VesnaG se spremeni v Flash Gordona. Divjam, bezljam, preklinjam voznike, ki ne ustavijo pri rdeči luči... in pokličem varnostnika, da se je zgodil zasuk in da mi bo verjetno celo uspelo uloviti vlak. Pa mi reče "Težka bo. Ravnokar je vlak povozil eno žensko"
Kaj? Kako prosim? Ja Bog se usmili. Tisočkrat raje bi bila ostala v stanovanju, kot da mi to pove. No, pa kaj čem. Vseeno me vpraša po uri odhoda in pove, da gre na peron. Ok. Zdirjam čez tire (v mojo obrambo- če uberem pot, ki gre iz glavne postaje je prenevarno ker so tračnice tako široke, da lahko pade kolo vmes... na drugi strani pa prečkam "samo" 8 tirov po nezavarovanem prehodu...taka je to z ŽIP-om) in uspe mi priti na vlak dve minuti pred odhodom. Jeee. Kasneje sem izvedela, da je šel gospe vlak čez gležnje. Žal bo verjetno tudi ona odslej naprej morala uporabljat dvižno ploščad za na vlak in izgubljat živce pri nedelujočih liftih... Šit pa to življenje.

No, to so kratke prigode iz Vesnine posode. Fajn bi bilo, da mi jih ne bi bilo potrebno pisat... no, pa so vsaj za blog koristne :) Imejte se lepo vse do naslednjič. Žnjao.