Kolaž

Hu, danes pa...
- smo končno kupili nov pralni stroj. Po dolgotrajnih bojih za ohranjanje pri življenju starega, smo pogledali na knjižico, ugotovili, da smo bankrotirali že cca. 15 let nazaj in odšli po nov stroj. Jeee. Še dobro, da sem v življenju delala z ničkoliko podobnimi aparaturami in vem (ne, ne važim se!) kaj je pomembno in kaj balast pri teh rečeh. In sedaj imamo res dober pralni stroj za katerega ne rabiš preštudirat slovarja tujk, da izveš, če zna prati :D
- sem skoraj padla skup ker sem bila lačna. Sem tempirana bomba; ko postanem lačna (in to prav na uro natančno) se mi pritisk tako zniža, da ne morem več nič. Bom začela čokolado nosit s seboj...sam kaj, ko jo bom pojedla v trenutkih, ko mi bodo o lakoti govorili možgani in ne želodec ;)
- sem dodala dva kontakta na listo blogov. Berljivo :)
- sem spala celo do sedme. Mali rekord. Ja, spet strašim že nenormalno zgodaj zjutraj. Pomoje zapuščina bolnice :)
Hu, moram še...
- naredit potovalko. Jutri Ljubljanaaaa...Jeee :)
- dokončat razpored obiralcev oljk in jim ga sporočit. Vam rečem... cela reč :)
- premislit načrte za november in december. No, tega mi ne rabi počet prav danes. Ampak definitivno ni kaj odlašat. Če želi kdo z mano na kafe naj mi sporoči, da ga vpišem v rokovnik ;)
- ...zaključit ta blog in vam sporočit, da dokler se ne ambientiram na ljubljanski mraz ne mislim dati nosu (prstov, las, roke, jezika, in niti pogleda) ven. To pa pomeni, da je datum objave novega posta dvomljiv kot poštenost moških, ki ti rečejo, da jim je prav vseeno za lepo sosedo :)

Kdo se gre z mano kepat, ko bo sneg? :D