The greatest.... iMac

Hojla bralci in nebralci. Danes je dan kakor druge dni, vstala sem zgodaj, pisala do noči... ups, ne, ne... To je začetek pesmi Rime na I, ki pa je (še) ne bom dodala na svoj blog. Od včeraj do danes se ni zgodilo nič pretresljivega.
Izuzevši vse moreče reči, ki jih povejo ob poročilih, je bil svet v popolnem ravnovesju (pa ja de).
Vsi smo bili veseli in brezskrbni in največja skrb, ki smo jo imeli je bila ta, da bi bilo najbrž fajn spečt kako pecivo. In ker ga nismo je tudi ta skrb odplavala proč. Ni bilo vremenskih ujm in niti gospodarskih kriz. Svet je prežemala ena sama velika ljubezen. Sirote, ločitve, pravdanja, ropi, umori... vse to so od včeraj do danes besede, ki jih nihče ni izrekel. Rasistične opazke in meddržavna nesoglasja so izginila in živali so svobodno tekale po čistem planetu. Niso jih lovili za pelc mantlne in v zrak ni šel niti kilogramček ogljikovega dioksida...

...in seveda... moj računalnik je krasno delal.

Hahaha, hihihi, grihuauahuahua...hehehahea...hihihi... zak.

(Vesna zaradi smeha obleži mrtva. Je že tako- vse bi lahko bilo res... razen dejstva z MacJajcem t.i. računalnikom :)))