Spet en pogled na film

Si zamislite sledečo situacijo; človek, ki bi človeku lahko z dotikom vzel srečo? Bizarna ideja. Vendar je mojstrsko predstavljena v filmu Intacto.
Ker vas malce poznam vem, da ne bo nič narobe, če opišem vsebino filma. Če ga boste gledali pač ne bo tako zanimiv, kot če bi ne vedeli zgodbe, če pa ne, pa vam dajem kost za premišljevanje (ehm... v kolikor ste nekoliko podobni meni :).

Zgodba govori (kakšna fraza...zgodba ne govori... režiser želi preko zgodbe povedati) o ljudeh, ki imajo neverjetno srečo. Ti so npr. edini preživeli letalsko nesrečo, preživeli selektivno pobijanje židov v taborišču (v smrt je šlo celotno število taboriščnikov enega hangarja razen enega... sreča, kakopak) in podobne situacije. In ti, poleg tega, da imajo srečo, jo lahko tudi vzamejo ostalim. Ker pa smo ljudje kompetitivna bitja nam ni dovolj, da imamo ta blagoslov. Ne. Tudi tu se pokaže človekova šibkost v kopičenju denarja in seveda... v popolni nadvladi. Torej, to bo dano zmagovalcu zadnje preizkušnje v igri "Imeti srečo".
Ampak vznemirila me ni zgolj ta zgodba. Mogoče še nekoliko bolj me je zgodba v zgodbi, kjer na neki točki to kvartopirstvo za denar zamenjajo usode ljudi. Ljudje, ki nimajo ničesar za izgubiti ponudijo svojo srečo v zameno za denar. Siromaki se dajo fotografirat in človek, ki ima na koncu igre največ slik teh ljudi, razpolaga z njihovo srečo. Seveda bi se lahko vprašali (no, jaz sem se :) zakaj si te nesrečne duše tako zelo želijo umreti? Mislim... mrtvim pač ni potreben denar. V filmu je to predstavljeno tako, da odvzetje sreče ni ultimativno. Seveda je velika možnost, da človek, ki je prodal svojo srečo umre. V določenih primerih pa se mu pač zgodi "le" to, da slabše živi, zboli ali je kakorkoli pač ranjen. Torej. Ljudje si tako vzamejo medsebojno srečo z dotikom.
Ena zadnjih tekem, če bi temu tako lahko rekli, je tek med drevesi z zavezanimi očmi. Scena je impresivna saj gledalec sprva sploh ne dojame v čem je bistvo. Seveda se kmalu zave, da hitri tek z zavezanimi očmi in rokami med gostim drevjem ni ravno pametno početje za navadnega smrtnika. Za naše tekmovalce pa je to dokaz, da je zmagovalec le tisti, ki edini ne doživi bližnjega srečanja z drevesom in krvav obleži v gozdu.
Kaj bi bilo še bolj absurdnega od tega? Najbrž veliko reči. Pa je film kljub temu postavljen v "realne" okvire. Ker pa apiks (kakopak) ne sme in ne more bit prikazan kot brezglavo dirjanje 20ih oseb čez šumo, je tu še zadnji izziv. Človek, ki je postavljen kot nasprotnik vsakemu, ki izkaže, da ima res "krompir" :) je oseba, ki je (med filmom izvemo, da je lastnik polne omarice portretov- kar nam pove, da razpolaga s srečo vseh teh oseb) že velikokrat odigral to zadnjo partijo.
Pomislite- ruska ruleta. Ha, če bi bila tista, ki jo poznamo. Tu je situacija obratna. Osebi si stojita nasproti in najprej ima pištolo v roki izzivalec. V njej je samo EN NABOJ PRAZEN, OSTALIH 5 JE POLNIH. Si predstavljate to verjetnost preživetja? :)
Konec je (čisto malce) predvidljiv. Vseeno pa upam, da nisem, no zdaj vidim, da res ne, preveč razkrila, in da si boste film lahko ogledali. Brez občutka, ki ga jaz ekstremno sovražim, da poznate zgodbo in vso dogajanje v njej.

Tako. Ko si ogledam še kak dober film pa nova pisanja o tem. Do takrat pa... pazite, da vas kdo ne fotografira ali se vas dotakne ;)