EGOBLOG

Blogerji smo egocentrični. To ne pomeni, da pojemo veliko jogurta Ego (uhm... se sme delati reklamo na blogu? :) ampak da
- nam je fajn, ko nas ljudje berejo
- da nam je fajn, da nas ljudje komentirajo in
- da nam je fajn, da nam je fajn.

Iz teh občutkov nastajajo posti, ki ne povedo prav nič. Pa tisti bolj resni. Zafilozofkani. Čisto mimo. Literarne kratke zgodbe. Največ pa je takih, ki jih želi pisec deliti z vami. Pa čeprav je to le to, da bo npr. danes jedel pašto :)

Ampak… Ampak ampak-
kako bi lahko (če je to sploh mogoče) povečali ego nekomu, ki je prepričan, da z bloganjem naredi kdajpakdaj celo kako družbeno koristno delo? Tak primer je bil nedvomno moj blog o hrčici Mili, ki je vesolnjemu svetu (no pač... vam zvestim 10, ki berete te besede) pokazal, da si je, ko želiš biti zelenjava, to potrebno le močno želeti. Mislim… verjamem, da ste moralo skapirali v trenutku, ko ste se nehali postu o Mili smejati :)
In povrnimo se h srži tega bloga. Kako izvesti to zadevo?
No, dragi moji. Bernardi in Klemnu je uspelo. Ko želiš presenetiti blogerja in mu povzdigniti veselje nad pisanjem… enostavno izdaš njegov blog v pisni obliki :)))

Res. Neverjetno. Darilo, ki me je sfrapiralo do konca. Bernarda je tako uredila moje poste, da bi se marsikteri profesionalec, ki se s tem ukvarja v službi, čisto komot skril. Žal nimam fotoaparta, da bi vam to čudo pokazala. Zato vam ga opišem, ko pridem domov pa prilepim sliko.

Vezava je kot pri diplomskih nalogah (si misliš to?!?), temno rdeč ovitek (le kdo bi si mislil ;) in z zlaimi črkami napisano VesnaG. Nič posebnega. Normalno normalna…jaz.
Potem je list kjer je napisana statistika ogledov; do tistega dne si je moj blog ogledalo 2677 obiskovalcev strani.
Ko pokukamo notri je najprej moj opis, ki ga vidite na desni strani bloga zgoraj in kazala (priljubljeni blogi, povezave, stripi, itd.).
Potem pa… Kar srce mi poskoči.
Vsa, prav vsa pisanja, ki so lebdela na internetu v teh 4. meseceih. In ne samo to. Tudi KOMENTARJI, ki ste jih kdajkoli napisali. In ne samo to. Tudi slikce mojih bralcev (ko ste napisali svoj prvi komentar). In seštevek komentarjev pri vsakem postu.
Vam rečem. Ostala sem brez besed... kar se meni ne zgodi pogosto :) Ko prideš do kakega posta kjer so zraven slike... tadammm... Bernarda je dala tudi te notri. Neverjetno.

Mislim. In prav vesela sem, da se Blog VesneG v papirni izdaji konča s še kako primernim postom, kjer opisujem svoje leto 2006. In zadnji stavek je: Rada pišem ta blog. Kako bi ga pa ne, ko se mojim prijateljem zdi, da je vreden toliko truda, energije in financ, da ga izdajo v knjižnem formatu? Hmmm... in tukaj ni prav nič za dodati. Hvala Bernardi, Klemnu in tudi vam, ki ste napisali to knjigo. Brez vas bi je ne bilo. Vas v vlogi bralcev in vas, ki komentirate.

EGOBLOG VesneG je danes neizmerljiv :)