Moje leto

In zakaj bi čakali na zadnje ali prve dni novega leta, da pomislimo na minulo? Koneckoncev bi lahko naredili prerez že npr. v sredini junija, avgusta... In morda bi bilo tako prav. Tako bi ne bile besede "Letošnje leto pa bom..." tako plehke. Sej vemo. Vedno imamo neke načrte, ki pa jih v soju vseh daril raje ovijemo v papir, ki se mu reče želje. Cilji postanejo zgolj želje torej.
Zakaj ne imeti konkretnih zamisli in delati na tem, da se uresničijo? Najbrž lenoba. Mislim duševna, ne toliko fizična.
Pomislimo; Če bi se maja odločili, da preverimo "letno stanje leta" bi videli kje smo skrenili s poti in predvsem koliko še moramo narediti, da bomo z olajšanjem lahko rekli, da smo tisto desegli. Ne zgolj "nekaj", kot se nam to zgodi ob prihajajočem novem koncu. Ampak prav "tisto", tisto kar smo si zadali, da nam bo uspelo. In usmerili svoje moči za to.

Bilo bi lepo. Pa pač ni tako. Pasivnost nas počasi ubija. Vsake toliko se je zavedamo. Premalo. Tudi jaz.

Zato vam nimam ponuditi nič več kot to, da vam napišem reči, ki so se mi zgodile v tem letu. In ker nisem imela jasnih mejnikov...se nisem trudila, da bi jih dosegla. In presegla. Še dobro, da življenje samo poskrbi, da se dogajajo tudi lepe reči. Brez scenarijev.

Torej.
JANUAR: mine zelo hitro. Malce si odpočijemo od praznikov (kakšen nesmisel :), že so tu rojstni dnevi za praznovat. Veliko sem čajčkala in nekaj se je sušljalo, da bodo dogovarjanja za službo obrodila sadove. Dobila sem tudi uradno potrdilo, da sem diplomiran ekonom lonec. Takrat se mi je to zdelo obetavno...ah, beri naprej.

FEBRUAR: Pričela sem z delom na eni organizaciji. Dober tim, zanimivo in odgovorno delo. Pogovori o trajnosti tega. Žal je trajalo le do julija.

MAREC: Začelo se je obdobje bolnic.... ampak takrat še nisem slutila tega. Palec na desni roki se je odločil, da ne bo več sodeloval z mano (ne da bi mu pripisovali kakšne pomembne zasluge za njegovo preteklo zgodovino v tem... sam vseeno...).

APRIL: Delam, prijateljujem, sem vesela, zamišljena, žalostna... skratka živim.

MAJ: Ena najtežjih preizkušenj v mojem življenju. Bolezen mojega brata. Vse se je dobro izteklo in nič ostalega ni bilo več pomembno.

JUNIJ: Uspešno izveden projekt v okviru trenutne zaposlitve. Precej napeto, naporno in odgovorno. Veliko sem se naučila. Druga polovica meseca v znatno bolj umirjenem tempu.

JULIJ: Uživajmo doma. Doma doma. Sprehodi, klepeti in prepričevanja. Tako od drugih, kot sama sebe.

AVGUST: Čuden. Topel, zaljubljen. Mrzel, grenak. Vse. Summa summarum- Če je Turkmenbaši poimenoval mesec januar po sebi zakaj bi jaz avgusta ne mogla kar preskočit? Ker je (najbrž) fajn, da se mi je zgodil. Pričela sem s pisanjem bloga. Na (kot opažam) vsesplošno veselje.

SEPTEMBER: Pomoč na razstavi. Delo za druge mi zapolni čas in mi je všeč. Polno angažirana. Televizije v Ljubljani ne gledam več. Zdi se mi, da sem se spremenila.

OKTOBER: Berem, čajčkam, se pogovarjam. Vsak dan napišem tri maile pri iskanju službe. V tem smislu sem otopela.

NOVEMBER: Novi prijatelji. Drugačni prijatelji. Prijatelji.

DECEMBER: Praskam denar iz priložnostnih zaposlitev. Umirjam svoja pričakovanja in zelo rada pišem svoj blog.
Rada pišem ta blog.