Obala 10 stopinj nad ničlo

Ne vem. Že par dni nisem nič nablogala. Doma sem, pa mi misel, da bi sedla pred računalnik (no, se privozila predenj :) nikakor ni domačna. Najbrž zapadam v praznično vzdušje. Všeč mi je. Drevešček je okrancljan, jaslice lepe. Letos Gorenjske. Z jezerom, otočkom in cerkvico. Še okrajno tablo smo postavili. Ah, moj oče. Rada živim v taki veseli družini. In vedno znova se zahvaljujem, da sem odrasla v okolju, ki me je naučil biti to kar sem. Pa še malo otroka zraven. To mora biti. S tem vedno preživim. Karkoli.

Drugače je pa teden minil v zaposlenem tempu. Čestitke so mi vzele preveč časa. So pa že na naslovih. Opravila sem veliko prostovoljnega dela in pa dve meritvi... sej veste...Čiriba... In se v pisanju poročil dobro odrezala. Imela naj bi še eno. Od sredine januarja pa naj bi bila "pripravljena za prave akcije". Tako mi sporoča delodajalka. Mah... opažam, da sem pravzaprav idealna za to delo. Ljudje ne posumijo, da bi jaz bila undercover. Kritična sem, kar je zelo zaželjeno. Poleg tega pa natančna. In kar je najpomembnejše- res me razdraži nonšalanten odnos prodajalcev do mene. Če sem na vozičku še ne pomeni, da me lahko tikajo, me ne poslušajo ali imajo kakršenkoli neprofesionalni odnos. Sem stranka. In oni so dolžni to vedet in spoštovat. Pika.

To je v kratkem vse. Naj vam zaželim še v mojem narečju;
Še ne znan ku me boste zastopli ku šrajan po domaće... ma bom probala: želin van blagoslovjene božićne fešte jn dosti lepih trenutkov. Da bi van jutre na viljo fritle dobro ratale in ne šle v maloro (ku ne druzga bomo jeli mandorlat), jn da bi ne preveć štonirali ku boste zakantali Svetu nuć.

(p.s. Če se kdo poskuša v glasnem branju naj upošteva "široko izgovorjavo" samoglasnikov :)

Vaša jaz.