Blog v soboto?!? = W Neža

Neža mi je preprijazno posodila svoj prenosnik in si sedaj lahko z mastnimi rokami in lepljivimi sokovi v bližini privoščim tipkanje ;)

Ma se malo hecam.
No, ker imam nekaj časa vam strnem zadnje dni v tale postek.
Tukaj si preberite kaj nas čaka v ponedeljek. In zaradi tega sem v petek zvečer vadila svoj monolog in se pogovarjala z eno od mojih rož. Da se navadim koketiranja s kamero. Najprej mi je šlo slabo, predvsem ker nisem znala teksta in sem bila za inprovizacijo preveč izčrpana. Me je roža čist sfrapirano gledala. Sem mislila, da je povesila liste zaradi ne-zalivanja... pa je bil razlog v mojem zmedenem pripovedovanju. Počasi počasi pa se zadeva pili in vsakič, ko besedilo ponovim se najde nov ton, ki je boljši od prejšnjega. In roža spet štrli v zrak. :)

U, pa še to- v okviru dramske skupine DŠIS-a smo v četrtek pričeli z vajami za improvizacijo. Jaz in Barbara sva bile dodeljene taki situaciji
Čakalnica pri zobozdravniku, iz ordinacije se sliši zverinsko tuljenje. Midve se ne poznava. Jaz sem nevrotična ženska, ki ne kadi. Barbara pa si obupno želi kaditi pa ne more it ven, ker so stopnice, in zapade v pravo kadilsko krizo.
Vam morem rečt- bili smo super. :)))

Danes pa smo šli na pohod. Najprej sem šla obiskat Bernardo, ki je delala, popoldne pa po Poti spominov in tovarištva. Ne bom preveč pisala o tem, ker bosta to sigurno napisala Nives in Sašo (Snežinka in Grinta), in mogoče Mayhem. Samo v branje, da smo spet bili skupaj z Bojanom in Šandorjem in da je bil pohod lušten. Bilo je ravno pravšnje vreme. Edina "nevšečnost" je bila ta, da so en del poti čisto zasuli z gramozom, tistim drobnim. In tako sem vozakala po travi. Sedaj pa čisto pretresena in utrujena podpiram glavo in z desno roko tipkam. Šandor je celo ujel enega martinčka v plastenko od vode in ta je, ko je ta ves vesel stekel ven, zamenjal Šandorja za drevo in mu splezal na ramo. Ne vem kdo mi je bil bolj všeč- Šandor, ki se je res potrudil za ujet martinčka, ali martinček, ki je bil za trenutek predmet preučevanja.

Jutri grem na izlet z našimi. Zaenkrat smo zmenjeni za Tržič. Ma se zna zgodit, da zapremo oči, usmerimo prst na zemljevid in se podamo tja kamor pade.

V ponedeljek to slavno snemanje. Me prav zanima kako bo. Pa upam, da končno spoznam Brankota Đuriča- Đurota, ki me bojda že kar nekaj časa želi videt.

In to je zaenkrat vse. Skoncentrirano in nezakomplicirano.