če dam to sem, potem moram dat to tja...

Ne, tako pa to ne bo šlo. Ponoči me je preplavil občutek, na mojo veliko žalost, negativen. Pravzaprav katastrofalen. In že celo jutro se ga skušam znebit. Sej veste. Neka teorija pravi - kar te ne ubije te krepi. Ampak se vam ne zdi, da me bo odsotnost atrija ubila? Meni se malo malo zdi, da ja. Kaj pa če ga sploh ni? Referenta je bila zbegana. Ali se je samo meni zdelo? Mogoče je bila preobremenjena. Mogoče je spila preveč kave...ali ji mož ni dal... Nikoli se ne ve kaj je s temi birokrati narobe. In potem se kamen "kaj pa če" zvali name.
No, upam, da je bila tisti dan zgolj seksualno nepotešena in je njena nevednost izvirala zgolj iz tega, da je premišljevala kako bo iz omare privlekla najbolj sexy kompletek, da bo, z nočno pomočjo svojega moža, bila v službi kar najefektivnejša. Ker z menoj ni bila. Ali se samo meni zdi? Ne vem.

Ker se ta zgodba tako zelo vleče (in navkljub temu, da ste siti brat o temu) prehajam skozi celotno mrežo občutij. Od tega, da euforično skačem po zraku, do tega da si slikam res najbolj črne napovedi.

A vas zanima kaj pravzaprav počnem v tem trenutku (izuzevši- uau kaka beseda!- to, da pišem blog)? Na milimeterskem papirju imam izrisan tloris stanovanja in iz papirčkov izrezane wc školjko, lijak, omare, posteljo, knjižno omaro, mizo, itd., itd. in jih kot puzzle premikam po načrtu, da najdem najoptimalnejšo razporeditev :))
Ja, se strinjam ta Vesna je odpuljena :)
In ja, tudi dejansko še nisem pokukala v stanovanje... ampak- jutri pa bom!
In če ne bo atrija... ali, da ne bom mogla v kopalnico... AAAAA...

Zbiram pozitivne vidike garsonjere. Do sedaj mi je Mayhem (ki naj TAKOJ neha delat reklamo za svoje rojstnodnevno darilo na mojem blogu!) navedel sledeče:
- manj je vrat
- manj je za pospravljat in čistit

Hvala za dopolnitev res dolgega spiska to be. Res dolgega! No, vsaj...kar najdaljšega, če se da.

Pa še to- blog bo bolj ažuren po vsem tem skakanju levo in desno. Upam, da me še niste odstranili iz seznamov.