sreda, oktober 10, 2007

Nekaj zanimivih iz trenutne knjige

Odlomek iz poglavja Darwinov gnus
"Ob branju Rozina si zlahka predstavljamo komaj opazni zlobni nasmešek, s katerim je avtor gnetel kikirikijevo maslo in sir s plesnijo v obliko pasjih iztrebkov in jih nato ponujal malčkom ob dodatni izbiri steriliziranih kobilic."

"Emocije so čustva, ki so neločljiva od načinov, na katere govorimo o teh čustvih, od družbenih in kulturnih paradigem, ki osmišljajo ta čustva tako, da nas učijo, kdaj jih moramo čutiti in izražati. Emocije, celo najbolj mesene med njimi, so globoko družbeni, kulturni in jezikovni pojav. Le kako naj bi se jih sicer naučili imenovati? Kako bi se sicer naučili, kako čutiti, kdaj čutiti in ali sploh ter kako močno čutiti v določenih okoliščinah?Emocije so čustva, ki so povezana s predstavami, zaznavami in pojmovanji ter družbenimi in kulturnimi konteksti, ki osmišljajo ta čustva in predstave. Poleg tega imajo emocije določene funkcije in pogosto motivirajo dejanja. Našemu svetu podeljujejo specifično animiran značaj; oživljajo ga v vir strahu, veselja ogorčenja, gnusa in radosti. Prav tako pa lahko deanimirajo svet, ga spremenijo v svet dolgčasa in obupa. Emocije ponujajo celo podlago za naše značajske poteze, za naše specifične drže v odnosu do nas samih in do zunanjega sveta."

"Včasih smo veliko bolj prizanesljivi do očitno drugačnih, saj nas njihova v nebo vpijoče drugačnost kaj hitro zvabi v konstruiranje relativističnih in s tem apologetičnih sodb. Dominikanskemu menihu iz 16. stoletja bi se torej protestant nemara bolj gnusil kakor indijanec iz Novega sveta."

Gnus rastlina-žival, žival-človek
"Kot sem nakazal zgoraj, utegne biti vir strahu in gnusa kanibalizem. To bi pripomoglo k razlago naše večje zadržanosti pri uživanju mesojedcev, zlasti mrhovinarjev, ki bi se dejansko mogli gostiti z atijem ali s katerim drugim človeškim truplom, medtem ko so rastlinojedci obzirnejši in manj neposredni, ko jedo travo, ki poganja na grobovih."

Iz knjige Anatomija gnusa Williama Iana Millerja