Kdo je tu nor?

Kar stal je tam. Ne, ni se umaknil. Zmanjšala sem hitrost. A da bi se mu jaz umaknila? Ni šans! Kdo pa si misli, da je? Pogledal me je naravnost v oči. Priznam, ponavadi si ne zapomnim barve. Morda pa me je presunilo to, da ni kazal niti najmanjše želje, da bi šel stran. Zato sem opazila- sive barve sta bili. In zdej? Ga povozim? Kaj takega!?!
Golob z lastno voljo. Igral je igro principov. In v zgodbi, ki bi se lahko končala s hladnokrvnim umorom (in pobegom s kraja zločina), sem se umaknila jaz.
Jah. Ciničnoje zagrulil, se obrnil na desni nogi in odcapljal v svoj golobji dan.