A je to

Ok, najprej odgovor na Snežinkin komentar- miza bo že stala, samo omare ne vem, če bodo :) Ja, Šandor in Bojan sta se izkazala pri sestavljanju omar. Hvala fanta! V soboto pa sva z mamo (ne rabi se vračat nazaj- prav ste prebrali) sestavili še preostalo dnevno sobo. Jap. Z vrtanjem, šraufanjem in zabijanjem žebljev vred. Tako zadovoljstvo te pa prime malokrat kot takrat, ko prvič sestavljaš nekaj o čemer si pred dnevi vedel le to, da ima listek z navodili, 100x preveč žebljev in 40x premalo lesenih čepkov.

In ... tadammm... še lepše je kot sem mislila, da bo. Jutri se obesim na telefon in pričnem še s klicanjem profesionalcev. To zajema mizarja za kuhinjo, mojstre za montažo zaves in internetni servis.

Vem, da vas srbijo kolesa in pete, da pridete pogledat. Ampak trenutno je še vse v fazi pospravljanja. Poleg tega vas lahko pogostim samo s kavo iz mikrovalovke. Kar se mi ne zdi ravno sprejemljiva zamisel, če želim še imet prijatelje :)
Ampak res. Moji zidovi že počasi dobivajo obrise domovanja. Juhej.

Kako pa kaj drugače? Vidim, da veste že vse o meni. Nihče namreč ni izrazil želje, da kaj napišem. Prav. Pa ne bom. Vaša izguba. Že prav... boste že videli.... ;)

Danes sem šla drugič v življenju na volitve. Pa ne zato, ker se mi to ne zdi pomembno. Ne. Razlogi so v tem, da je tak čuden občutek, če obkrožaš listke na kolenih, v avtu. Naše prilagojeno volišče je namreč v Piranu, ki je skrajno neprijazno mesto za invalide. Poleg tega sem največkrat zdoma, ko so volitve. No, to se bo sedaj spremenilo, ker se moram prijaviti v Ljubljani. No, konec koncev že 9 let vdihavam meglo in se mi to ne zdi več tak čuden občutek.

Zdaj pa bežim, da ne zamudim novic o volji državljanov, ki smo jo danes izražali v Sloveniji. Upam, da ste šli na volitve in da se vam to ne zdi brezveze. Zadnje so nas namreč lepo podučile koliko je pri udeležbi pomemben vsak oddani glas.
Jaz sem se odločila za... tenor :))