Najdeni zakladek

Se še spomnete te zgodbe? No, danes sem izbrskala nadaljevanje, ki sem ga napisala še preden sem se preselila v zdajšnje stanovanje. Takrat sem še mislila, da pojdem na Vič. In ker bi bilo res škoda, da taka umetnina ostane neobjavljena... Ma ,eee... nadaljevanje zgodbe.

Torej. Imam sedaj dobri cimri, obred iniciacije je uspel- do 100.ega SBBVG nam manjka samo 97 SBBVG-jev in dobra vila kreira obleke v Parizu.

Po mučnem življenju, ki je sledilo, je lepa lepa Vesna skromno spakirala svojih 36 potovalk Sem-so-nice, in pričela s čakanjem avtobusa. V tistem času je namreč avtobus veljal za posebno prevozno sredstvo, najprijaznejše od vseh. Z njim si prišel kamorkoli, če si imel srečo tudi do Ceste v Groznice. Ta je bila v kraju, ki so ga imenovali Vič. Nihče ni nikoli izvedel zakaj zavraga so uporabljali to kratico (tako očitno, da to je) vendar sem v starodavnih spisih zasledila, da izvira iz besede VIKATI. Kar bi bilo celo nekoliko logično...če se ne bi uštulili slavisti (nerazvita vrsta humanoidov, ki so pravzaprav tako nazadnjaški, da so se odločili, da bodo obstajali zgolj nekaj tisočletij) in začeli sklanjati vikati nekoliko drugače. Zato se danes le-ti sklanjajo pod pravim kotom in držijo kolena tesno skupaj. Vedi ti zakaj?!?
No, v teh spisih pa je črno na belem (ne, ne...to niso Ringo biškoti) napisano, da je nujno potrebno osebe, ki živijo na tem območju vičati in nastal je Vič. Lepi Vesni seveda ni bilo za to, da bi jo vičali...navsezadnje si je želela zgolj lepo hišo, dober avto, šoferja, vrtnarja, bogastvo in ponvo... pravi primer skromnosti. Želela si je zgolj, da bi jo skromno naslavljali dobra, prijazna, altruistična, najboljša, zlata gospodična Vesna. Zgolj to in nič več.
Resno... bila je tako skromna, da je v trgovini kupila torbico Dolce in Gabbana in ne Vuitonove (ki se, mimogrede, sploh ni barvno ujemala s čevlji od Prade, ki jih je za borih 1265 EUR kupila prejšnji dan). Ma bila je tako skromna, da je uporabljala samo avtobus in nikoli svojega avta. Predvsem zato, ker je bilo to najprijaznejše prevozno sredstvo v mestu.
In kot takemu naj mu posvetim nekaj besed.
Gor so te ponesli na svilenih blazinah, ti ponudili koktajl, ti zmanikirali nohte in te povprašali o barvi rampe, ki si jo za tisti dan želel. Npr. ko je lepa Vesna nosila modro bluzo s cvetkami so ji, da bi se počutila res dobro, poslikali rampo s cvetkami, in to čeprav je bila takrat res skromna- želela si je samo, da bi našli želeni odtenek modre (ki so ga mogli naročit iz Pariza... kar pa je dobro vilo tako RAZPI*****, da je pričela s teroriziranjem nove starke... sej veste ne- modra je letos passe).
Torej, da nadaljujemo zgodbo. Lepa Vesna je na avtobusni stala,
ko je s pakiranjem se nagarala,
črn avtobus na postaji vstavi,
odprejo se vrata, sprevodnik pravi:
kam želijo lepa Vesna?
Menim, da bodo vrata pretesna.
Nič skrbet za vse jaz poskrbim-
vzamem motorko in večja vrata naredim,
ker avtobus je prijazen prevoz
ki nikoli ne povzroča groz.
Le skoči na rampo ravno,
in primi za moj štil
- tako je rekel in postal ves mil.
Ga lepa Vesna pogleda,
in da ne bi nastala zmeda
se odloči, da danes nikamor ne gre,
saj pozna sprevodnike te.
Zato v svojem gradu ostane,
še za en mesec se nikamor ne zgane.
Bo Vič že počakal selitev,
mi pa končamo pesnitev.

Če si nadaljevanj želite
v okencu komentar pustite.