Novičke

He, he... še malo pa bom jaz tista, ki jo boste zabrisali dol z vaših list na blogu :)

Ampak tako to je. V službi delamo, se delamo, da delamo, delamo in tako ni časa za delat. Ker pa mi pridejo 12.12. priklopit net pa se prav nič ne sekiram, ker vam nič ne napišem. Vam bom že potem. Recimo. Mogoče.

Zdaj sem že čisto ambientirana v stanovanju. Tako zelo, da sem kar zmedena. Vem kaj moram naredit, vem vrstni red, ker pa je vse drugače se zgodi, da kaj enostavno pozabim. Pač. Znova se moram naučit rutine, da postane nova rutina :)
Potem... čisto me je navdušilo to, da mi ne rabi pravtakoj pospravit za sabo. Če se mi zjutraj mudi, pač pustim vse tako kot je. Nikogar ne bo motila umazana skodelica ali brisača na umivalniku. Jeah.
Hočete še? Ok. Pospravila sem skoraj že vse, samo še karton in pol me čakasta. Zelo dobro Vesna.
Mizarja bom prosila, da mi naredi še eno omaro in par polic. Ker so lonci postali problem. Sicer imam idejo...sam...ne vem koliko je dejansko izvedljiva. Ko zapade sneg naredim 10 snežakov in vsakemu dam na glavo lonec, v roke pribor, v drugo roko kak kozarec. Ostanejo mi še kuhalnice, šefle, lopatice, ipd. Jih bom že nekam zapičla ;) Problem bo poleti. Moram še premislit.
Včeraj zvečer sem ubila prvega pajka. Optimistično je mislil, da bo delal mreže in mlade v mojih kotih. Phja... je že speštano brezoblično truplo.
Kaj pa negativne reči? Uhm. No, recimo to, da bi rada imela že vse tipitopi pa se potem preveč zaženem in sem čisto izmučena. Včeraj sem si tako privoščila zgolj friziranje Bineta in, kot že rečeno, hladnokrven umor hladnokrvnega bitja.
Ker še nimam rutine, še nimam časa. Mogla bi povabit na kafe en miljon ljudi, pa mi nikakor ne uspe. Trenutno mi pride čisto prav izgovor in dejstvo, da moja kuhalna plošča še ni priklopljena. Ampak to ne nobenemu povedat...

Kako služba? Krasno. Zanimivo, čas kar leti, sodelavci ok, pogoji super, jaz pa nenadkriljiva (vedno skromna Vesna:)

Kaj mi še manjka sploh? Mah, en dedc, ki bi moril pajke bi prišel prav. So rekle sodelavke, da mi ga bodo zrihtale. Bomo videli, poročam. Drugače jih bom pa sama. Mislim, da si bom, glede na strop, ki sega v višave, umislila fračo (fjondo po naše) in jih pokončavala tako. Ampak to so še vsi nedorečeni načrti. Zaenkrat jih v karate stilu pobijem z metlo. Zakkeeeteee!!!

In zdej me ne bo do... naslednjič:)