Ju ju vi.

Sej vem, sej vem...tudi jaz sem že obupala nad mano. Ampak vi ne smeste! Predvsem zaradi tega ker boste potem poslušali take izpade:
"Nobeen me nima rad" (kljub temu, da se reče nihče)
"Vsii so me zapustili" (čeprav glede na frekvenco pisanje je logično, da sem jaz zapustila vas)
"Speeet je deež" (kar nima prav nič veze z vami... ampak čisto komot pokasiraste)
Zato danes pišem. Da me ne zatajite kot Cankar. Da me ne zapodite kot Desetega brata. Da me ne umorite kot Virginio Wolf. Da me ne izstrelite kot Laiko. Da me ne... ehm...no skratka- nehate brati :)
Torej kaj bo dobrega? Pri meni prav nič. Mislim...nič variabilnega, zatorej tudi nič dobrega. Končno sem si šla po bančno kartico na pošto (še dva dni in bi jo poslali nazaj...ajajaj lenoba), kar mi sicer ne pomaga prav nič, ker še nimam odblokiranih sredstev iz varčevalne. V službi se zabavamo na različne načine- malo delamo, malo se delamo, da delamo, malo delamo ker moramo, in malo delamo ker lahko. Med vikendom imamo vaje z gledališko skupino, ki napreduje...uhm... no, bodimo realni... pač, tam smo ku smo :) Drugače pa imamo sedaj tečaj retorike, katerega znanje bom lahko kmalu uporabila. Konec aprila namreč vodim odprtje Doma na Zaplani. Nič zakompliciranega, vseeno pa je fajn da te kdo poduči o napakah, ki jih delaš pri izražanju. Danes sem tudi dobila rezultate s testiranja za angleščino. Glede na to, da je nisem aktivno uporabljala že približno tri leta, če ne še več, in da sem delala reči po posluhu, je "zgornja stopnja B2", kar dobro. Čakam, da začnemo s tečajem.
Kaj pa vsakodnevno?
No, iščem službo. Pijem kavo. Preslišim vreme.
Prihodnost?
Pospravljanje predalov.
Sedanjost?
Coffee makes me wild! I should drink it more :)