pa bodi pameten

Ne vem... nimam občutka. Pojutrišnjem je premiera jaz pa sem šele danes dobila končno montažo svojega filma s katerim nastopam. Ne vem. Vem samo, da sem jezna. Jezna, ker se je nekomu zdelo, da takointako ne bom zmogla, zato je naredil po svoje. In seveda z največjo možno zamudo. Človek, ki me ne pozna, je ocenil, da je to prevelik igralski zalogaj za amaterko, in se odločil, da bo po njegovo. Sej... veste...čeprav dejansko ne bo, v samem principu bo. Po njegovo. Ker v slabem dnevu se pač ne morem naučiti šteti sekunde do vstopa v tekst, Ker mi je zgodbo tako spremenil, da nimam več motivacije igranja. Ker sem utrujena od tega, da se leto in pol trudim, da sprejmem vso teorijo in prakso podano s strani profesionalcev...potem pa odigram povprečno igro, ki bi jo lahko improvizirala, ko sem bila v osnovni šoli. Ja, uspelo mu je. Na oder bom prišla nepripravljena in se ves čas spraševala kdaj bo konec muke. Vse to pa pomeni smrt za dobro igro.
Sama pa vem, da zmorem bolje. Ampak... je že tako, da to ni več moja zgodba. Bravo ti.

In to jaz, ki sem pred dvema letoma pod črko G objavila post o gledališču...

In če se komu zdi, da bi to mogla sprejeti kot izziv...naj gre sam na oder in prepriča gledalce.