Franček

Vzemimo filozofski in praktično neantropološki pogled na požar, ki ti uniči hišo. Veste... s te perspektive bi lahko človek vsake toliko bil v vlogi piromana. Da se znebi reči, ki jih v roke vzame samo parkrat na leto. Recimo, da bi jaz, namesto mukotrpnega prelaganja reči iz potovalk v omare in razmišljanja kam bom reči sploh dala, vse lepo odvrgla v kontejner. Kaj bi pogrešala? No, spodnje perilo. Pa hlače. Kakšen priljubljen pulover. Nekaj kozmetike bi si verjetno tudi znova kupila. Sigurno pa bi se s tem, ko bi bila prisiljena na novo kupiti reči, odpovedala balastu, ki se nakopiči tekom bivanja v stanovanju. Ampak ljudje smo čudni. Tega seveda ne bom storila. Raje bom prinesla iz Ljubljane omaro in pričela s pospravljanjem. Nekaj bo šlo v kontejnerje Humane, nekaj enostavno v koš. Še vedno pa se mi, ob pogledu na mojo sobico, zavrti v glavi.
Pravilo številka ena: Če si želiš imeti pospravljeno je zelo fajn, da se pospravljanja sploh lotiš. :)