mail mojim soigralcem

I had a dream... :)

Torej...sanjalo se mi je, da vsi invalidi in hendikepirani in ljudje s posebnimi potrebami in tisti, ki imajo črtaste nogavice.... lepo potujejo z avtobusi. Vozniki teh avtobusov so bili vedno nasmejani. Zaradi njihovega nasmeha, ki je bil res širok se niso niti več brili. Nasmeh je bil namreč tako odprt, da jim je zasedal celo površino lic. Ampak vam povem... njihov nasmeh je bil tako širok, da je Aquafreš dodala svoji zobni pasti še eno zeleno črtico, ki je ponazarjala barvo avtobusov in je bila namenjena izključno voznikom. Imenovali so jo Busofreš.

Ko si vstopil na avtobus te je prijazni nasmejani voznik vprašal, če ne bi raje uporabil rampo... še si slučajno odgovoril z ne, je bil tam en prijazen varnostnik, ki te je prijazno premlatil in tako si res potreboval rampo za it na avtobus.

No, rampe so imeli prav vsi avtobusi na svetu. Tako si se lahko peljal v BTC po nagrobno svečo, na Žale po bele kamenčke za akvarij in celo na Vič po novega otroka (tam so bili študentje, ki so ti, če ravno nisi imel 100 let ali opazno višje desne obrvi od leve, mimogrede naredili otroka). Skratka...življenje je bilo lepo.

Na avtobus so hodili različni ljudje. Tako si na njem videl mamice z otroškimi vozički. Otroke so sicer pustile doma, vendar so tako rade uporabljale rampe, da so za nakupe uporabljale kar vozičke. Pa starčke s palicami. Biljardnimi palicami, ki so hiteli na turnir v biljardu za senjorje. Avtobus so uporabljali tudi invalidi. Največ je bilo tistih na električnih vozičkih, ki so veselo drveli gor in dol po avtobusih in vozili čez noge potnikom. Tukaj so bili pa tudi tisti na navadnih vozičkih...torej tisti, ki niso pravočasno umaknili nog. Nekaj je bilo tudi oseb s črtastimi nogavicami...ampak o teh ne bi izgubljali besed, ker so vse povedali s tem.

Ko si vstopil na tak prilagojen avtobus si prejel šopek rož, ki si ga ob izstopu predal naslednjemu potniku. Še najbolje je bilo, da si pričel z vožnjo med prvimi, ker je zadnji dobil v roke nekaj kar je bilo podobno kuhani špinači. Zaslišale so se fanfare in jata golobov je poletela v sinje nebo, da je povečala občutek slovesnosti. Nekaj se jih je zaletelo v šipe in njihova trupla so ob vsakem postanku pometli ven.

Na avtobusu so bili tudi različni avtomati. Avtomat za papirnate robčke, če se ti je zarosilo oko ob tako lepem sprejemu. Avtomat za napitke, avtomat za golobe, ki so jih odmrznili tik pred novim postajališčem, avtomat za kondome, če si na Vič potoval zgolj poslovno in avtomat za osebe s črtastimi nogavicami za katerega si potreboval posebno kodo, ki si jo pridobil samo z vstopom v sekto.

No, v mojih sanjah je bilo to tako...
Zato vas vprašam dragi moji... Kaj bi se zgodilo, če bi to bilo tako? Grozno!!! Ne bi me več potrebovali pri gledališki igri... in meni ne bi preostalo nič drugega, skratka drastičen ukrep... začela bi nositi črtaste nogavice.

Ker vem, da mi tega ne želiste vas zgolj lepo pozdravljam in upam, da kmalu zacnemo z vajami :)