nedelja, maj 22, 2011

Blog o ...

Ne vem kakšno tetovažo imaš na nogi. Vem pa, da imaš na desni roki črn palec. Ne vem kakšen avto imaš. Vem pa da si jih z njim veliko zapeljal. Tako in drugače. Mimika in telo izpričujeta nemir. Oči usmerjaš stran, ker lažje nadzoruješ tok pogovora. Ne rabi se delat pametnega. Jaz nimam energije, da bi tekmovala s teboj dragi V. Poleg tega si me »osvojil« že z vprašanjem »Se presedem jaz ali ti?«

Čakajoč v kavarni, tebe neznanca, sem razmišljala zakaj je v trgovini toliko ljudi. Zazvoni telefon. Ti.
Vprašaš kje sem.
»Tukaj« odgovorim: »Sem že na dogovorjeni točki«
Ne vem kako izgledaš, ti pa me poznaš po fotografiji. Koneckoncev ni veliko verjetnosti, da bi me zgrešil :) Verjetno si pogledal po prostoru, me videl in spregovoril v telefon:»Se presedem jaz ali ti?« po petih sekundah tišine.

Mislim si, da kako zavraga naj vem kje sediš, če ne vem kako izgledaš.

Odgovorim: »Odvisno kje si.«

Vstaneš in pomahaš.

Odidem h tvoji mizi.

V pol ure se v mojem imenu odločiš kakšni filmi so mi všeč, koliko sem lačna in da sem neposredna. Čeprav potrjevanje slednjega že meji na cinizem se sama sebi zdim resnično neobremenjena.

Hvala ti, da sem se smela odločiti vsaj za okus sladoleda :)

Gledam skravžljane lase in te pustim, da vodiš igro. Komu mar. Ne bom vlagala moči v delanje vtisa. Vse preveč sem namreč zbombardirana s tem sranjem. Vseeno mi je kaj mi govoriš dokler ne prestopiš meje mojih želja. Nekoliko me vznejevolji dejstvo, da si me opredelil kot nekaj vodljivega. Kakšen se zdiš meni ti? Nemiren in plah hkrati. Se sedaj smejiš? Naučila sem se, da je prvi vtis vse prepogosto ad hoc oznaka, ki ne drži.

Vodljiva sem dokler si to želim jaz.
Plah boš dokler ne preveriš mojega razmišljanja in delovanja na svojih testih. Seveda govorim o skriti plahosti. Nikakor si ne bi drznil zaključiti igre, ki jo imava, in utihniti. Govoriš in govoriš. Jeziš me in hkrati zabavaš.

Naslednji test- kino.

V svojem ženskem življenju sem se naučila, da je to izredno občutljiva tema. Skorajda kot glasba in avti. Še sreča, da sem vsaj v temi filmov bližje moškemu polu. Avti me zanimajo zgolj z uporabnega vidika, pri glasbi pa jih skorajda ni na svetu mlajših od 50 let s katerimi delim enak okus. Zato izberem akcijo z elementi znanstvene fantastike. 100% uspeh. Klišejsko. Uživam.

Nekajkrat prestopim nevidno mejo intimnega pasu, ki definira odnose med ljudmi. Tako, na hitro ti nekaj zašepetam na uho. Da vidim odziv.
Seveda te ne pogledam.
Lahko pa bi stavila, da si se za hipec zmedel...in znova govoriš :)

Odpusti mi literarno svobodo. In ne demantiraj ničesar.
Koneckoncev sva neznanca, ki si delita le "okus bližine", ki sva si ga ustvarila tistega sobotnega popoldneva.

1 Comments:

At 5/24/2011 11:29:00 pop., Anonymous V. said...

"Ne demantiram ničesar"... :-)))

 

Objavite komentar

<< Home