Č kot čokolada in čustva

...oboje nedvomno prepleteno. Najbrž že vsi veste, da so v čokoladi sestavine, ki osrečujejo. Kofein učinkuje kot stimulant, teobromin stimulira srčno mišico in živčni sistem, feniletilamin (ima podoben učinek kot amfetamini in aktivne substance v marihuani) pa domnevno izboljšuje razpoloženje in učinkuje proti depresiji. Torej... čeprav so v čokoladi prisotni v majhnih deležih nam uživanje le-te lahko sproži podobna čustva kot jih občutimo pri seksu. Zanimivo ne?... in tu sedaj najbrž ni ravno primerno, da pišem o tem kako mi je čokolada všeč :)... Ma me sploh ne gane, če me opredelite kot nimfomanko, ki si venomer želi čokolade ali kot zafrustriranko, ki išče v njej nadomestek spolnega življenja... jaz jo imam rada. V vseh oblikah. Vseeno ne pretiravam z njo in če prav pomislim si je tudi ne kupim velikokrat. Ko mi pa zapaše pa moram pojesti svoj košček pa če je to najbolj nemogoča reč, ki si jo tisti trenutek lahko zaželim... taka sem. In taka sem tudi v čustvih. Ta me preplavljajo, odplavljajo, utapljajo in vse te besede, ki so povezane z vodo :) Ob žalostnem filmu ihtim (jok je milo rečeno), o dokazovanju svojega prav kričim in ko se sproščeno smejem imam polne oči solza... ni polovičarstva. Vse ali nič. In to tudi pokažem. Žal smo ljudje dandanes ujeti v neka nova spoznanja, da nas izkazovanje čustev slabi. Res je. Nikakor ne bi mogla zanikat te resnice. Včasih me prevzame skrb, da sem se preveč izpostavila, razgalila svojo dušo. Takoj nato pa me nad te nesmisle vzdigne dejstvo, da se človek nikoli ne zmoti, če je odkrit. Koneckoncev... če koga moti, da sem taka, naj se z mano ne druži. Oportuniste, torej tiste, ki se želijo z mojo čustvenostjo okoristiti, bom kljub temu spregledala.
Vsi ostali pa ste vabljeni, da me povabite v kino in zraven prinesete robčke... pa na čokolado ne pozabite ;)