Teženje, težave in težkosti

Te dni sem polno zasedena in nimam časa za vas obveščat o svojih filozofiranjih. Pravzaprav vas tudi ne bi rada...ker v nasprotju s prejšnjim postom imam občutek, da bi bil naslednji dokaj drugače napisan. Pa nimam pravice, da bi svoje bralce (he he... sem velik optimist, da jih sploh kaj je) bremenila s čudnimi posti. Zato naj vam samo napišem, da
- me iz službe nič ne pokličejo (slab ali zelo slab znak?)
- sem v krizi identitete (naj ostanem VesnaG, ali naj spremenim VesnoG)
- da premišljujem, da bi šla na operacijo žolčnih kamnov (boljše zdaj, ku da imam pri 50ih komplikacije)
- moram poklicat še unega kirurga v Šempetru... moj prst ni nič boljše

Sovražim pisarit take reči. Ma ker se nič ne vidimo vam vsaj tako povem kaj novega.
In še dejstvo; bloganje je nekakšen dnevnik. In je fajn napisat zgolj take reči, ki so se ti zgodile. Pa še inspiracije za črko Š nimam :). No ja...najbrž bo to šola. Kaj pa vem. Bomo še videli.
Do takrat pa vas vse lepo pozdravljam. Upam, da se vam godi boljše kot meni in da imaste lepe brezskrbne sanje, ko ležete v posteljo. Ko bi mi vsaj kaj energije kdo lahko dal. Jo ima kdo na posodo? No, tudi odkupim jo lahko :)

Grem. Svojemu dnevu naproti.