P kot prijatelji in petje

Dve zelo pomembni stvari v mojem življenju. Moji prijatelji me vsakič znova nečesa novega naučijo. Medtem, ko jih spoznavam in razmišljam o njih, o njihovih dejanjih, življenjih.. rastem tudi sama. Postajam boljša oseba. In včasih mi je res žal, da jim tega ne rečem. Da jim ne povem kaj vse mi dajejo in kaj so me naučili. No, upam da jim to vsaj kdaj pa kdaj pokažem z dejanji. Hvala vsem skupaj in prav vsakemu posebej! Bodite še naprej tako potrpežljivi in širokosrčni, in ...imejte me radi :)

...seveda pa... Če bi večkrat pela pred svojimi prijatelji bi (kljub temu, da me imajo radi) bilo to število znatno manjše :D Ampak...večina jih je korajžno preživela moje petje in z nekaterimi smo celo skupaj peli, prepevali, krulili in cvilili, in vse kar je bilo podobno (ehm...niti ne:) petju.
No, sama rada pojem. Ne, ne pojem pod tušem (tam se pač tuširam), pojem pa medtem ko uživam v kadi. Za to se srčno zahvaljujem svojima cimrama, ki;
1. ali imata zelo veliko potrpljenja,
2. sta popolnoma gluhi ali
3. imata zelo debele čepe za ušesa.
V vseh primerih mi je dovoljeno, da pojem. In to mi zelo veliko pomeni. Zdej... za vse, ki tega ne veste (in zdej boste padli na rit:) leta 1995 sem nastopila v oddaji Karaoke na TV. Pela sem pesem Poslednji vlak in bolj klavrno zaključila svoj nastop :) No, ampak bilo mi je všeč. Žal publiki malo manj :) Kakorkoli... nisem bila prav za v smeti in tako lahko mirne vesti hodim s pokončno držo po svetu. Pa to še celo povem :)
Drugače pa imam tako mnenje "Kdor poje slabo ne misli". In če preverite pod črko G boste prebrali, da res nisem nek jaki muzikolog. Sem pa preprosto vesela jaz. In zato tudi pojem. Vedno in zmeraj, skozi, in še kar naprej :)