M kot mačka

Kot otrok sem imela rada pse. Doma smo sicer imeli tudi mačke ampak kategorično mi niso bile tako pri srcu kot psi. No, in ker naenkrat nismo več želeli imeti psa sta nam kot domači živali ostali le mački. No, seveda...poleg ostalih "družbeno koristnih" živali. In takrat sem začela spoznavat kako kompleksna bitja so pravzaprav mačke. Zdej... tisti, ki ste izrazito kužkoljubni najbrž vam naslednje besede ne bodo ravno pri srcu. Ampak tako je. Moje spoznavanje teh dveh živali me je privedlo do zaključka, da imam rajši, veliko rajši mačke. O psih pravijo, da so človekov najboljši prijatelj. Vse lepo in prav. Ampak nikoli ne bi mogla pristat na takšno prijateljstvo kjer eden od prijatelj prenaša prav vse. Mislim... pes velikokrat ostane pri gospodarju ne glede na to kako ta z njim ravna. Še vedno bo imel v očeh tisto brezpogojno vdanost do svojega gospodarja. Mačke pa niso take. Svojeglave so. Imajo neko svojo filozofijo, ki jih ne priklene na določeno hišo. Če dobijo pri sosedu več hrane, se bodo pač preselile h njemu. Ja, lahko bi rekli, da so potuhnjene. Ampak ravno to jih približa ljudem. Ta svojeglavost in brezkompromisnost. Zatorej... rada imam svoji mački, ki z menoj poslušata poezijo, me spodbujata kadar občutita, da nisem razpoložena in mi dasta jasno vedet kdaj jima ni do našega prijateljstva.

No, še nekaj. Pod črko M sem prijatelju B-ju dolžna še eno pojasnilo... M kot mmhmmm. Ti že veš :)