Partizanski Dnevnik, ponedeljek 18. septembra 1944

**********************************************************************
RSJ, 16. sept 1944: Vojno poročilo vrhovnega štaba NOV in POJ:
Edinice naše XXVI.divizije so z brodovjem NOV izvršile izkrcanje na srednje dalmatinskih otokih. Po 4 devnih bojih so osvobodile otoke: Korčulo, Mljet, Hvar in Brač z mesti Supetar, Milna, Bol, Hvar, Stari grad, Jelsa, Korčula, Nerešič in Korito. Sovražnik je utrpel velike izgube. Naše edinice so zajele velik plen. S tem je prekinjena še ta važna pot za prevoz nemških čet z Balkana. Nadaljuje se s čiščenjem ostalih dalmatinskih otokov. ***V Slavoniji so naše edinice zavzele Pakrac in Lipnik. Ubitih je bilo 300, ujetih pa 400 sovražnikov. Zaplenjen je bil ogromni vojni plen, med katerimi je 12 topov. ***Pri zavzetju mesta Cazin je bila popolnoma likvidirana V. ustaška bojna. Med vojnim plenom sta dve havbici, 13 strojnic in 200 pušk. Na komunikaciji Bihač-Knin je več sovražnih oporišč v naših rokah. Na progi Zagreb-Karlovac sta bili likvidirani sovražni oporišči Brezovica in Remetak. Iz Zagreba je prešlo na našo stran170 domobrancev in 6 oficirjev z 9 kamioni in 2 luksuznima avtomobiloma. ***V vzhodni Bosni je bil zavzet Zvornik, Drinjača, Kladanj, Modrinjič in Zlatnica. ***V Srbiji so v teku srdite borbe z močnimi nemškimi silami pri Leskovcu. Jugovzhodno od Valjeva je bila razbita močna sovražna kolona. Sovražnik je imel 70 mrtvih in 80 ranjenih. Pri napadu na sovražno kolono na sektorju Užice-Višegrad je bilo 400 sovražnikov vrženih iz stroja. ***V Sremu so prešle na našo stran: letalska in šoferska šola, 29.posadna in 185.artiljerijska grupa ter deli 7.posadnega in 3.lovskega zadruga.
*********************************************************************
Prepisano iz glasila osvobodilne fronte za primorsko in gorenjsko. Partizanski Dnevnik, ponedeljek 18. septembra 1944
*********************************************************************
Nočem bit Jugo nostalgična, še manj budit razmišljanje o nestrpnosti in čem podobnem. Ko pa sem imela to glasilo v roki se mi je zdelo vredno, da eno od novičk delim tudi z vami. Pomislila sem na vznesenost in veselje, ki so jo morali občutiti partizani ob prebiranju taiste novice pred 62. leti. Kmalu teh, ki so preživeli to vojno ne bo več. Mi pa bomo še vedno živeli na zemlji, ki so nam jo izbojevali. Slava jim.