...malo za dušo...

Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila.
Če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni,
in usta bi se od koral ločila.

Sem videl rože, bele in rdeče,
na njenih licih take ne cveto.
In so dišave mnogo bolj dehteče
kot vonj, ki veje njeno ga telo.

Njen glas poslušam rad
četudi vem, da zvoki strun prijetneje zvene.
Kako boginje hodijo, ne vem,
ko hodi ona, stopa kot ljudje.

In vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.

Poezija Shakespearja, ki mi je še posebej všeč. Upam, da bo tudi vam.
...sicer mi je še nihče ni poklonil... ampak upanje umre zadnje :)