E kot energija

Te imam za prodajat. Kaj bi sploh pisala, sej veste. Polnim si jo na soncu, na luči, s prijatelji, ob kafetu, ob brezdelju, ob delu, ko spim in ko ne spim, ko sem doma, ko sem v Ljubljani, ko se sprehajam in ko se valjam po postelji, podnevi in ponoči. Včasih sem je tako polna, da se počutim naspidirana do maksimuma... in takrat mi možgani bezljajo še bolj kot ponavadi (ja, skoraj nemogoče- vendar resnično :). Razvijam teorije, rešujem sebe in svet, poslušam pozitivne vibracije glasbe in si zraven pojem.
Ha... jimaste prow srećo, da niste blizk mene ku sem puhna energije... po moje bi kdo še oglušel :).
No, seveda imam tudi dneve "ne". Dneve ko se smilim sama sebi in me kakršenkoli neuspeh vrže iz tira. Takrat je boljše, da ne kuham, ker bi se prismodilo. Da ne gledam televizije, ker bi porabla 100 kubičnih metrov papirnatih robčkov. In da ne telefoniram ljudem, ker bi jim povedala v kakem patetičnem stanju sem in potem še celo ne sprejela njihove spodbude. Skratka... ko se mi podira svet moram odležat svoj dan.
In potem...počasi, počasi pride večer. In naslednje jutro sploh ne vem zakaj je bil prejšnji dan označen z "ne", če je pa ta tako sončen. Jeee!! Naj živijo dnevi "da" in naj jih bo toliko, da lahko svojo energijo razdajam tudi ostalim. Superkarifradžilističnoespiralitozno seveda!!