K kot kava

Odprem kafetiero za espresso. Na levo odložim filter. Z desno roko odprem vodo in nalijem v spodnji kotliček vodo, odlijem malo... vedno isto...vedno za pol kozarčka preveč vode ... Dam filter noter in se pomaknem h štedilniku. V filter dam kavo, dve žlički in ščepec. Vzamem zgornji del kafetiere in zaprem... dva zavoja in zaprto je. Dam na rob plošče na štedilniku in zavrtim gumb. Grem do okna... spet je sivo vreme, pomislim. Odmaknem malce zaveso in pogledam h Boštjanovim. Še vsi spijo. Mislim, da sem ugledala njihovo belo mačko... Všeč so mi hladilniki, ki imajo gor zgodbe. Z malimi magnetki pritrjene razglednice iz počitnic, slike otrok, listek od trgovine, sporočila za sostanovalce... Rada bi nekoč imela tak hladilnik. V ozadju zaslišim brbotanje. Kava je že skoraj pripravljena. Vrnem se h štedilniku, ga ugasnem in počakam. Močno vdihnem. Ta vonj kave... moje jutro. Nalijem si jo v skodelico ... in začnem dan.