Brez naslova

Tako. Ravnokar sem se odločila, da bom depresirala. Mislim...zakaj bi to bilo prioriteta tistih, ki imajo sedaj izpite?!? A jaz ne smem ali kaj?!? Seveda, da ja. To je moja pravica! In ker sem se je ta trenutek zavedla (po eni strani je prav, da se je ne prevečkrat) bom v tem trenutku začela depresirat. Samo še ušmrknem se. Tako. Pripravljeni...Zdaj!

Grunf... Blub... Buuu... Berni me sprašuje, če imam službo. Vsi ste mi za novo leto voščili ljubezen...in vam kar povem: človek dobi občutek, da je popolnoma sam kriv, da je nima. Ali da jo mora imet. Kaj pa če je nočem? To je prezakomplicirano za živet. Raje vegetiram. Prehlad se je spremenil v kašljanje, ki se še kar vleče. Srečala sem svojega kolesarja (tisti, ki veste o kom govorim veste, da je to zelo zanimivo:). Na blogu objavljam zgolj zamorjene informacije. Nimam čokolade. V BTC kubu vrtim glasbo, ki podkrepi moje depresiranje...koga briga za nakupovalce. Naj se kar privadijo na to vzdušje...če ne prej bi jih prijelo, ko bi preverili stanje na računu. Misel na stanovanje mi prinaša samo skrbi. Snega ni.

... IN VI PRAVITE, DA TO NI DOVOLJ RAZLOGOV ZA DEPRESIRAT?!? Vam jih naštejem še nekaj; nihče me niiimaa rad. Kar zadnje dneve (no, različico tega) ponavlja Mateja... Ampak ona s tem išče pozornost.
Buuu. Mene pa nima prav nihče rad. In se sploh ne sekiram, če se reče "Nihče" ali "Nobeden" ali "Noben" ali kakorkoli. Doma so pozabili name. Cimri se samo učita ali pa me izkoriščata za svoje podle interese ;). Sklicane seje uredniškega odbora se ne bo nihče udeležil in to je kot bi dobila nezaupnico. Bu. Postala sem tajnica KBBI (ki ima sedež zelo blizu mene) in se bom slej ko prej odselila na drugi konec Ljubljane. In ne, ne bom vam povedala kaka organizacija to je, kdor ve, kdor ne, ne. Bu. Kozmik nima usposobljenega bloga. Bu. Nimam pravih idej za pisanje. Bu.

Samo... uhm... počasi, počasi...se mi zdi, da je depresiranje malce splahnelo. Ker...
1. Službo bom našla. Če pa ne, pa ne. Vse bo še dobro.
2. Bom pa samska. Slej ko prej nehajo spraševat po fantih.
3. Prehlad pojenjuje. Porabim samo pol zavojčka robcev na uro.
4. Kolesar je bil prelepo oblečen. Ampak me je spoznal. Škoda, da ga nisem napadla. Drugič.
5. Blog (in vi) potrpite vse.
6. Imam biškote.
7. Zdaj se bom naspidirala z I need a hero in bo.
8. Stanovanja še nimam, zakaj bi potemtakem že imela skrbi?
9. Snega ne bo. Se moram samo sprijaznit.
10. Domov moram pač poklicat.
11. Seja je na sporedu šele v četrtek. Mogoče pa bo kdo.
12. Sej bom že kje poškrebala prevoz.
13. Kozmik je zmeden. In to je dejstvo. Mogoče mu uspe usposobit blog.
14. In napisala sem blog.

Yeah... Always look on the bright side of life :)