Potežkoče
Močno se bojim, da bodo ti koridorji v izgradnji povlekli to obdobje avtobus-vlak do njihovega dokončanja. Ok, sem zakomplicirala. No razložim. Vsak ponedeljek preden odrinem od doma pokličem na Koprsko postajo, da mi povedo kateri vlak pelje in če sploh. Pa se mi že nekaj tednov zapored dogaja, da dobim isti odgovor. Vlak odpelje iz Divače, do tja pa je avtobusni prevoz. No, sicer to samo po sebi ni slabo- z avtom se vozim dobro uro in 15 minut, z vlakom pa dve uri in pol (!?!)- ampak je to vseeno obveza za moje starše.
Sicer pa bo kmalu tako, da bom morala odmisliti opoldansko prihajanje v naše glavno mesto saj se mi bo služba pričenjala ob 7.ih. Vsaj v nedeljah zvečer pa ni težav z vlaki.
Tako imam sedaj še čas, da napišem en kratek post. Zdaj, ko imam možnost te službe me počasi pričenja skrbet glede preselitve. Sicer si ponavljam, da me današnja skrb ne bo rešila težav v prihodnosti... je pa vseeno težko odmislit to, da bom živela na drugem koncu Ljubljane, sedaj pa sem v isti ulici kot podjetje, ki mi bo nudilo kruh. Mah je že tako. Ne moremo imeti vsega v življenju. A ni smešno, da me skrbijo te reči, ko pa pravzaprav niti niso tako brezupne? Koneckoncev izpit imam. Parkirno mesto v garaži podjetja tudi. Samo še pogruntat moram kako pospravit vozek v avto in vsakdan molit, da najdem fajn parkirplac ob vrnitvi domov (dvomim, da so ti prostori kaj boljše urejeno kot tisti pri prejšnjem razpisu. To pomeni kdor prvi pride, prvi melje).
Rešitev:
1. imam voz vedno v avtu. Kam zahudiča dat tistega, ki ostane tam? - ko bi bila vsaj garaža.
2. najt nekoga, ki bo tako prijazen (in pomožnosti bo odhajal v službo ob isti uri), ki mi bo spakiral vozek v prtljažnik. Težava je v tem, da se počutiš izkoriščevalsko, pa še 100% ni.
3. ker je tam parkirišče za avtobuse je večja možnost, da izbiraš med tistimi, ki ne povzročajo napadov Rampično travmatiziranim osebam. Ampak to so le lepe sanje.
4. zlobirat eno od društev, da me vozi. Utopija.
5. prosit MOL, da me da kam bližje...huahuahua... Se vidi, da verjamem v pravljice...
6. prepričat podjetje, da sem taku fajn, da se enostavno morajo preselit na Vič :)
7. si najt sostanovalca, ki bo v zameno za možnost nepredrage stanarine pomagal do cilja. Ena slabših variant. Edino, če bi bil dober tipček...bo treba premislit...
8. nimam več idej- glede na to, da uni teletransporter, ki so ga uporabljali v Star Treku ni resničen.
Res pa je, da je trenutna rešitev zgolj to, da se s tem ne obremenjujem že sedaj. Ko bo čas za to, bo čas za to.
Hvala, da me poslušaste :))
1 Comments:
če verjameš v pravljice je svet lepši hehe no ja sicer pa vesna delaš si probleme še preden nastopijo, kaj pa veš mogoče se na koncu vse lepo izteče?!
Objavite komentar
<< Home