Show must go on- pa čeprav smo mi off :)

Ej mislim... kot bi bila en dan prava muvi star :)

Prideš, čakaš, še malo čakaš, greš v roke vizažistom (ekipa maskerjev), čakaš, greš v roke frizerjev, čakaš, se 100x stopiš vmes in masker skaklja okoli tebe z ogromno količino škatlic in čopičev.
Končno pričneš s snemanjem.
Tokrat je na vrsti ogromen puhast čopič, ki odpravi svetlenje kože. Štafeta v skakljanju se preda še frizerju, ki prši lak kot bi želel zatreti svetovno zalogo komarjev. Čakaš.
Ekipa kameramanov lenobno vrti svoje kamere. Skoraj te počijo po glavi s teleskopsko vodeno kamero (tvoj občutek), pa se vedno znova izkaže, da fantje res obvladajo svoj kšeft.
Asistent režiserja govori samo "na začetne položaje, 5, 4, 3, 2, 1, akcija, še enkrat in konec". Režiser se nam vsake toliko časa javi v stilu Big Brotherja in pove kaj želi. Scene snemamo 2-3 krat.
Snemanje, preoblačenje, masker, frizer, vaja, snemanje, snemanje, preoblačenje, masker, frizer, vaja, snemanje, frizer, vaja, masker, snemanje, snemanje, vaja, itd. v nedogled.
Vmes še posnamemo monologe z mikrofončkom, ki ti naredi štrleča ušesa in katerega ti škatlica žuli rit. Stvar sploh ni tako zakomplicirana kot se sprva zdi in trema nima časa, da bi pokukala v prostor. Big Brother reče, da je ok in...je ok. Gremo dalje.

In proti osmi uri zvečer (12 urno snemanje) je reč dokončana. Fertik. Konec. Kar je je. Če se svetiš, če si čuden, če si slečen, če jecljaš...je na koncu čisto in popolnoma vseeno, ker si izmučen kot bi bil Močo Vileda... taka, ki jo celo leto ne zamenjajo.
Zahvališ se vsem- posebno maskerju, ker te je opremil s tremi kili pudra in novonastajajočimi 9 mozolji, in frizerju, ki je poskrbel, da ne potrebuješ čelade za vožnjo z motorjem.
Kameramanom, ker so zehali samo takrat, ko nisi nastopal ti, oz. jih tako in tako takrat nisi videl in ti je to v tolažbo.
Asistentu režiserja, ker je ob koncu zaploskal...verjetno iz veselja, da gre lahko domov.
Režiserju, ki je z globokim glasom delil napotke in dajal občutek nezemskosti.
Koreografu, ki nas prenaša... in ker se giblje v meji, da ga lahko tudi mi prenašamo.
Organizatorki, ker ni zamujala preveč (sej bo nekoč buljš Danielca...:)
in celotni ekipi, ki si je prav kot ti želela narediti posnetek, ob katerem bomo čez 50 let vzdihovali za našo mladostjo, kilogrami in razposajenostjo.

No, avtograme delim ob premieri,... še raje pa kilograme.

p.s. Seveda sem se o osebah malce hecala- VSI so bili super!