Po mesecu dni sem znova na MacJajcu

Moj prašiček Pipi (nisem sicer prepričana, da ni Melhijad- ko prvič spregovori vam točno povem) ima dvignjeno levo uho. Žabko pa ima še bolj izbuljene oke. In vse to, ker me ni bilo že tako dolgo doma. Pa še soba je bila puščena pospravljena- res, čisto nič domačno zanju. Zato ju bom danes malce počohala in jutri razmetala mizo. Tako. Za vsak slučaj. Da mi ne odpujsata ali odžabkata v svet. Tega pa ne bi radi. Kajneda, da ne?
Jaz, ker sem se ju že navadila (vseh sluzastih in pujsastih obrisov, ki jih puščata), vi pa ker ne bi radi brali o tem, da se bojim zanju. Čeprav bi jima bilo verjetno lažje. Mnogo lakše nego tu. A jebiga- život nije roza.
Se mi zdi :D