Pomlad, teš, teras, kurka vodna...in še kaj

Kolja se je vrnil domov. Žal mi je, ker sem...in naj se sliši še tako fatalistično...prepričana, da je bilo to leto zelo lepo, ampak zgolj to- leto. Že prevečkrat sem bila v podobni situaciji, ko se splete res lepo prijateljstvo. Potem odhod. In prijateljstvo postane sčasoma znanstvo...in na koncu zamre.
Neža je v stavku strnila to o čemer vedno premišljujem, ko srečujem ljudi, ki jih bom nekoč spustila iz življenja. Prijatelje, ki besedno to vedno bodo... realno pa kmalu ne več. Rekla je nekaj takega "Ja, razumem te. Človek ne ve ali bi hitro odrezal vez, ki te z osebo povezuje, ali bi pustil, da se počasi ohladi. Ker ti to navidezno ohranjanje dobrega prijateljstva preko mailov pušča slab priokus. Na koncu koncev pa se človek pogovarja le še o rečeh, ki nikogar ne zanimajo...vse osebne situacije pa premleva z osebami, ki so dejansko v okolju kjer živi"
Ne verjamem v ohranjanje dobrega prijateljstva na daljavo. U, seveda imam veliko znancev, ki prihajajo na obisk iz Italije ali drugod... niso pa to več takšni prijatelji kot so to bili ob začetku znanstev. Jap, naj se sliši še tako čudno sem prepričana, da razdalja in čas slej ko prej ohladita vezi. Nekatere tako zelo, da prenehajo obstajati. Druge (kar upam, da bodo v tem primeru) se sicer ohranjajo, brez rednih kontaktov pa tudi take razpadejo. Kaj pa vem...leto je vendarle dolgo. Mogoče pa...
...eh ne. Kolja bo pozabil na Slovenščino, ker je ne bo redno uporabljal. Tako si bova izmenjavala zgolj "nisem te pozabil/a" maile, ki bodo v določeni točki časovne premice postali pravzaprav odveč. In ker ne zna angleško, jaz pa dvomim da bi kdaj znala ukrajinsko...no, je bilo to to.
Vsekakor je bilo res lepo leto.
Kolja ne ve kaj vse mi je dal...upam pa, da sem mu vsaj malo povrnila. Naj ga Bog čuva in naj mu daje moči, da bo lahko izpolnil poslanstvo, ki ga je izbral- postati duhovnik v družbi, ki ji primanjkuje materialnih dobrin. Družbo, ki v tem pomanjkanju ne vidi zapora, saj bolj hlepi po ljudeh s srčnostjo, ki je ima sam na pretek. Zato vem, da je kot ustvarjen za to, da se razdaja. Nam,... meni se je leto dni, sedaj ga puščam drugim.
In če sem odkrita jim mojega Koljo, pa čeprav je komaj odšel, že zavidam :)