nedelja, september 21, 2008

predvečer jutri

Torej...ne bom se sekirala. Pač. Leto je mimo, pa kaj? Sej veste... nimam rada praznovanja rojstnega dne. Vseeno bomo v službi malo nazdravili, čestitalo mi bo ene 26 oseb, na mailu me bo čakalo ene 10 čestitk, dobila bom enih 8 sms-ov, ene 4 klice, eni 2 darili in en poljubček od neznanca (seveda čista špekulativna vrednost veselja ob takem pisanju, takointako imam nakanko ene 0,01% možnosti, da bi bilo to zadnje res:). Pojedla bom košček torte, poskusila mošt, pobožala Luigija Ubalda Severina III (mali muc), poskusila čisto svež mošt in nazdravila svojim letom. Vam razložila, da nimam energije, da bi organizirala praznovanje, pa čeprav bi vas prav vse rada povabila v svojo bližino, bila zadovoljna, ker boste to razumeli.
Sms-ov ne bom odpisovala, maile bom pustila do torka, razveselila se bom klicateljev, ki me bodo poklicali po 16i uri, pogledala kak osovražen holivudski film in zvečer zmolila kakšno desetko v zahvalo, da sem.

Ker sem edinstvena v vsem zgoraj napisanem, čeprav iz množice oseb, ki jutri praznujejo trideseti rojstni dan.