Presenečenje!

Skoraj bi bilo novoletno, pa sem se odločila (priznam- več neimenovanih oseb mi je že grozilo) da vam napišem kaj se mi dogaja.
Uhm...poleg novoletnih zabav?
Ja no... prvič v življenju sem bila na čisto tapravi bolniški. Desno uho se je odločilo, da bo neki časa neslišalo in tako sva skupaj ostala doma. Zadeva je bila jako čudna saj me ni nič bolelo, ker pa delam veliko s telefonom ni kazalo druge kot prebit teden izven kolektiva. Rezultat tega je pospravljena soba, sitnoba na višku in prebrani časopisi.
Ampak ta novica je že passe in sem sedaj že v formi in v službi.

Se je pa mojemu bratu utrnila niti-tako-zelo-slaba ideja o biznisu, ki bi koristil obema.
Ker je želel v naslednjem letu preuredit nekdanje prostore stare hiše v pisarno, pa bo projekt preložen, smo se odločili, da jih preuredim jaz in uporabim za svoje stanovanje. Sploh se ne morem odločit ali je to sedaj dokončno. Sem pa človek, ki misli na prihodnost in tako se mi je vedno zdelo, da bi to bilo slej kot prej potrebno narediti.
Če na kratko obrazložim reč- dva prostora že imam (kuhinjo in spalnico), dograditi je potrebno kopalnico, eno od oken spremeniti v vrata, dati nove cevi in priključke, ploščice...in stanovanje je tu. Težava je v tem, da bo moral brat medtem še rušit zidove v tistem delu stare hiše kjer bo potem zares imel pisarno, in bo tako medtem bivakiral v "mojem delu". Ampak to bo vseeno ok. Važno je to, da dobim končno svoj kotiček, ker se mi zdi, da je moje življenje trenutno na točki 0 in da potrebujem kak izziv (Vesna a nisi mogla it na kakšen tečaj keramike?!? :)
Nisem 100%, da sem se prav odločila, ampak ne morem in si ne želim, da bi čez leto dni zmajevala z glavo češ, koliko bi že lahko bilo narejenega. Saj poznate pregovor, da se še tako dolga pot začne s prvim korakom? No, tako je sedaj to.

Vse, ki me sprašujete o ljubezni naj pomirim, da sem še samska, in da lahko še naprej dajete mojo telefonsko neštetim osebam, ki jo želijo (če nimate verodostojnega izgovora naj vam kot tak služi prodaja oljčnega olja SanBortolo :)
Vsem, ki me sprašujete kdaj pridem spet v Ljubljano naj povem, da bo to okoli 17ega januarja, ko imamo vaje in nastop za predstavo.

Vsem, ki me sprašujete kako se imam, pa naj povem, da mi ni hudega in da sem vam hvaležna, da mi grozite ob nepisanju bloga. To pomeni, da ga pogrešate in predvsem, da pogrešate mene :))