Danes se počutim rdeče.

Ne vem. Včeraj sem (spet :) premišljevala o rečeh, ki so v kratkem času vstopile v moje življenje. Ene povabljene, spet druge ne. Nekatere dobrodošle, enih pa sem se dolgo uspešno otepala pa so kljub temu uspele najti razpoko v mojem obrambnem zidu. No, in tako sem nekaj sklenila. Ničkolikokrat prej je sicer padla že popolnoma ista odločitev. Ampak bistvo je v tem, da si jo malce ponovim, da vsaj nekaj časa preživim v ponovnem ravnovesju sama s sabo. Sklenila sem, da se bom enostavno prepustila toku. Seveda je to zame kar težko. Poznate me kot nemirno, iščočo dušo, ki ustvarja teorije, razmišlja o (včasih) neobstoječih problemih in venomer hodi po svetu z dobro mero optimizma. No, in ker sem zadnje čase prišla v precep s tem, si bom dovolila, da me dnevi enostavno ponesejo s seboj. Ne bom jim posvečala pretirane pozornosti. Tudi če minejo brez nikakršnih dražljajev za moje možgane...bo to kvečjemu še bolj dobrodošlo. Ker nimam energije, da bi jo vlagala v spreminjanje sebe ali sveta okoli sebe, ali zgolj v premišljevanje o tem, sem se odločila, da enostavno ne bom dovolila, da me to obremeni do te mere, da bi bila slabe volje. Torej...če povzamem svoje zmedene besede;
Jaz sem jaz. Lahko se prilagajam dogodkom le do te mere, ko ti ne posegajo v MOJE spreminjanje. In lahko se jim prilagajam do te mere, da me ne obremenjujejo. Ko prestopim ti meji se bom enostavno umaknila. Do takrat pa bom enostavno preživela še en dan. Dober ali boljši... vam povem mogoče jutri ;)
Jeee... večkrat se moram odločit za sexy rdečo spodnje perilo, vesele nogavice in rdečo šminko. In danes sem taka :D