hi hi

Včeraj je bi en poseben dan. Ne, sploh ne zaradi vaj z Borisom Cavazzo, ampak... hi hi, spet... v nekem trenutku se ozrem skozi okno pisarne kjer smo imeli vaje, in koga vidim? Ne, ne rabi se trudit, ne bi vam uspelo. Koneckoncev je že kar dolgo časa, kar ni bilo bližnjega srečanja in zato tudi ne objav na to temo.
Torej- videla sem svojega kolesarja. Saj veste katerega ne? No, če ste pozabili je kar nekaj postov o njem.
Skratka, spet je dvakrat zakrožil okoli in izginil. Žal sem ravno takrat prevzela kamero v roke (seveda sem se šele doma spomnila, da bi jo lahko usmerila skozi šipo in ga posnela...presneto Vesna ta tvoj tempizem) in tako nisem mogla zdirjat ven, da mu pomaham.
Nič hudega, še se bova srečala :)