joj, joj, joj

Meni se moje sodelavke smilijo v dno srca. Prav vsaka izmed njih. Tiste, ki delajo že dalj časa, tiste, ki pričenjajo na novo, tiste, ki bežijo stran... Požrl jih je sistem (tako bi si želela poosebljati, pa tu ne bom, ker ni varno :) in vsaj malo se mi sanja kako se počutijo- tudi jaz sem pred letom dni bila v podobni situaciji, ko sem tehtala sledeče
varnost : čista vest
denar : zadovoljstvo
stalnost : iskanje

In kljub temu, da bi takrat lahko vzela službo, ki mi je bila ponujena...sem se odločila, da so moje mirne noči veliko bolj vredne kot vso udobje in denar, ki mi ga služba lahko nudi. Še popolnoma teoretična teza, ki to potrdi - z denar, ki bi ga zaslužila bi si lahko kupila mesec dni lepega dopusta... vseh ostalih enajst mesecev pa predstavlja služba.

Tako sem šla v nov lov... in tako grem v lov sedaj. Upam, da bodo zmogle vzeti svoja kopja, ki predstavljajo pridobljeno znanje, svoje loke, ki predstavljajo pridobljene izkušnje, in se mi bodo pridružile.
Do takrat pa bomo tu.