Sem pač neskrbna :)

Tako, nič novega v deželi oljk in suše.
Danes sva bila malo po nakupih, ker moreva zvišat posteljico. Žal bo to imelo stranski učinek, ki se mu strokovno, no, bolj po moje, če smo iskreni, reče "zgledala bo ku ena kocka na nogicah". Zaradi tega sem prišla na krasno, kaj krasno, briljantno zamisel, da koleščka pobarvam (mogoče še nogice, ne vem) in ustvarim občutek, da imamo pač funky posteljico :)

Ja, vem, res sem izvirna :)

Drugače je z otročkom vse lepo in prav. Žal moram 5 dni antibiotike jemat, ker imam, kljub temu, da se že utapljam v vsej vodi, ki jo popijem, vnetje mehurja. Ampak ok. Nisem nosečka, ki bi se sedaj vznemirjala ob vsaki taki novici. Pravzaprav čisto zlahka in rade volje preskočim dobronamerne nasvete vseh mamic ali nosečk, ki svetujejo literaturo, te zasipajo s knjigami in ti iz glave naštejejo najmanj 10 spletnih strani, ki jih moraš (če jih ne si najbrž neskrbna) obvezno prebrat in vedno znova prebirat.
Da veš kako boš dojila, kaj moraš jest in kaj nikakor ne sme manjkat v predalih za bodočega člana. Vam dam primer.
Dojiti je novodobna filozofija mesecev po rojstvu.
Nihče tega ne zna in obstajajo neštete knjige, ki ti povejo zakaj (ehm...zakaj že?), kako (otrok, joška.... najbrž nekje v tem radiusu) in koliko dojiti. Nočem bit zlobna ampak sama se držim zdrave logike, da mi bodo že pokazali kako, in v kolikor bo kaj narobe, tudi pokazali zakaj. Če pač ne bo možno dojiti in bom zaradi tega morala flaškat, ok, nihče ne bo umrl.

Kaj jesti.
Oziroma bolje- česa ne jesti. V šoli za starše ti povedo, da je le malo živil, ki jih kot nosečka in mamica ne bi smela jesti. Ko pa se zapleteš v pogovor z novodobnimi mamicami, pa doživijo malodane konvulzijske napade, ko jim daš vedet, da vsake toliko popiješ kak kozarec vina, pivo, da ješ tuno in da solato umivaš zgolj s tekočo vodo (ja, zadnjič je ena od bodočih mamic kar osupnila, ko ji je patronažna sestra povedala, da je voda za umivanje zelenjave in sadja dovolj, da ne potrebuje še dodatnih bogsigavedi kakšnih kemikalij, da bi jih zadovoljivo oprala).
Seveda se zavedam, da bo ob dojenju drugače. Takrat pač opazuješ kaj otročku prija in kaj mu ne leži. Ma tega se naučiš zgolj z opazovanjem svojega otroka. Ni univerzalne formule.

Kaj moraš, ampak res moraš, imeti za novega člana.
Oooo, tu se res nasmejim.
Doma bi imela lahko že 30 cm dolgo zbirko brošur, ki vsaka po svoje in vsaka drugače, našteva te reči.
Pa je nimam. Vse vržem v koš. Za dojenčka imam vse kar mi zdrava pamet pravi, da potrebujem za tistih prvih nekaj tednov. Vsega skupaj je to enih 20 reči, če izuzamemo oblačila, ki so podarjena/izposojena od moje svakinje. V ta seznam spadajo postelja, vzmetnica, odejica, posteljnina, glavniček za temenca, banjica, črpalka za mleko (to sem dobila), duda (to sem res kupila za vsak slučaj, ker vem, da bi bil B v zadregi ob izboru, če bi moral it sam po nakupih), tetra plenice (in ne, nimam jih 5000 komadov kot piše v navodilih), in še nekaj reči, ki se jih ne spomnim.
Od kozmetike za malega imam milo.
Krem nimam in nočem. V kolikor se bodo rabile vemo kje jih kupit.
In to praktično velja za vse.
Ko se bo videlo, in če bo manjkalo, bomo nakupili potem.
Do takrat pa bomo preživeli. Verjamem, da se mojemu otroku ne bo nič slabše godilo kot tistemu čigar mamica ima 3 kubične metre tetra plenic :)

Ampak kot rečeno- vsakemu svoje. Ne obsojam, zgolj komentiram.


Še še bi bilo za povedat, ampak pustimo še za kdaj drugič.